×

Krmarjenje

    Jezikovna svetovalnica

    • Registracija
    • Prijava
    • Iskanje
    • Novo vprašanje
    • Domov
    • Kategorije
    • Oznake
    • Nedavno
    • Priljubljeno

    Stopnjevanje pridevnikov: opisno ali z obrazilom?

    stopnjevanje pridevnikov
    natančen oblikoslovje stopnjevanje pridevnikov zanesljiv
    1
    1
    10844
    Nalagam več objav
    • Od starejšega do novejšega
    • Od novejšega do starejšega
    • Največ glasov
    Odgovori
    • Odgovori s temo
    Prijavi se za odgovor
    Ta tema je bila izbrisana. Vidijo jo lahko le uporabniki s pravicami upravljanja.
    • Moderator
      Moderator Zadnje urejanje: Skrbnik


      Vprašanje:

      V rabi pogosto opažam zveze čim bolj natančen, čim bolj zanesljiv, čeprav se pridevnika po SP stopnjujeta obrazilno. Je v zvezi s čim sprejemljivo tudi opisno stopnjevanje?


      Odgovor:

      Pravila za stopnjevanje pridevnikov, kot jih najdemo v Slovenskem pravopisu 2001 in v SSKJ, predvidevajo opisno stopnjevanje samo za pridevnike, ki ne morejo tvoriti primernika z obrazilom, npr. črn, kuhan, nasedel, divji, pegast, zabuhel ipd. Opisno pa naj ne bi stopnjevali kakovostnih, npr. mlad – mlajši, vitek – vitkejši, in mernih pridevnikov: visok – višji, plitek – plitkejši. Ker pa gre pri stopnjevanju za poudarjanje lastnosti in s tem za pomensko kategorijo, se omenjena pravila v rabi ne uresničujejo izključno. Tako že SSKJ predvideva opisno stopnjevanje tudi pri pridevnikih, ki jih je mogoče stopnjevati z obrazili, in sicer v primerih, ko želimo kaj še posebej poudariti, npr. to je najbolj pohleven človek (namesto najpohlevnejši). Poleg tega se pogostokrat opisno stopnjujejo tudi daljši pridevniki, npr. bolj razumljiv, najbolj fantastičen, najbolj prepoznaven, najbolj izkušen, namesto: najrazumljivejši, najfantastičnejši, najprepoznavnejši, najizkušenejši ipd.

      Situacija se z dodanim čim pravopisno v ničemer ne spremeni, saj je raba besede čim kot prislova predvidena predvsem pred primerniki za izražanje največje možne mere, in sicer ob obrazilno stopnjevanih mernih in kakovostnih pridevnikih: čim širši, hitrejši, krajši, manjši, večji, lažji, boljši, nižji, višji, cenejši, če naštejem deset najpogostejših v rabi. Za doseganje dodatnega poudarka pa se čim uporablja tudi v zvezi z opisno stopnjevanimi pridevniki in prislovi, ki bi jih bilo glede na pravila sicer treba stopnjevati z obrazili. Najpogostejši taki primeri so:

      bolj običajno manj običajno
      čim bolj podoben/podobno čim podobnejši
      čim bolj naraven/naravno čim naravnejši/čim naravn-eje/-ejše
      čim bolj učinkovito čim učinkovit-eje/-ejše
      čim bolj konkreten/konkretno čim konkretnejši/čim konkretn-eje/-ejše
      čim bolj enakomeren/enakomerno čim enakomernejši/čim enakomern-eje/-ejše
      čim bolj racionalen/racionalno čim racionalnejši/čim racionaln-eje/-ejše

      Podobno velja za pridevnik natančen, ki se zlasti v zvezi s čim, pogosteje stopnjuje opisno, torej: čim bolj natančen, čeprav bi bilo pravopisno ustrezneje čim natančnejši. Na drugi strani pa je raba med možnostma čim bolj zanesljiv in čim zanesljivejši zelo uravnotežena. Kot rečeno, pravopisno ustreznejša je druga možnost.

      Polona Gantar (november 2013)

      1 odgovor Zadnji odgovor Odgovori Citiraj
      • Prva objava
        Zadnja objava
      Navajanje
      Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

      Licenčni pogoji
      Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.

      © ISJFR ZRC SAZU

      • O svetovalnici
      • Fran.si