Kateri predlog uporabiti ob imenu Smolnik, »v« ali »na«?

Moderator

Vprašanje:

Včasih se je naselje Smolnik imenovalo Zgornji in Spodnji Smolnik. Danes je to naselje v Občini Ruše, ki se razteza iz doline do vrha Pohorja. V korpusih najdemo včasih zapis na Smolnik, kot govorijo tudi domačini, včasih pa tudi v Smolnik. Ali je ločevanje med nekdanjim Zgornjim in Spodnjim Smolnikom v spodaj zapisanih primerih utemeljeno?

Med najpomembnejšimi dravskimi pristajališči je bilo tudi tisto v Smolniku pri izlivu Lobnice v Dravo.
Glažuto na Smolniku, pogovorno »staro glažuto«, je leta 1760 ustanovil steklarski mojster Hieronim Gürtler, potem ko je opustil tisto v nižini.

Odgovor:

Naselje Smolnik včasih sploh ni obstajalo, bil je le hrib Smolnik, od leta 1825 katastrska občina Smolnik in od 1850 krajevna občina Smolnik. Res se leta 1372 omenjata Inferiori in Superiori Zmolnich, vendar gre le za lokaciji dveh domačij na hribu Smolniku. Popisi 19. in 20. stoletja ne govorijo o Spodnjem in Zgornjem Smolniku, pač pa le o Smolniku. Priročnik Slovenska krajevna imena (1985) nedvoumno govori o predložni rabi na Smolniku, morebitne različice v Smolniku sploh ne navaja.

Odgovor na vprašanje o utemeljenosti ločevanja v napisanih primerih se torej glasi: ne, ni utemeljeno, gre preprosto za nepoznavanje lokalne rabe, ki je odločujoča.

Omenimo le, da se lahko zgodi, da v kakih okoljih postane vpliv priseljencev z drugačnim predlogom ob krajevnem imenu (sprejemljivejši v namesto nasploh redkejšega in na videz glede na konfiguracijo terena nekompatibilnega na) sčasoma tolikšen, da preglasi staro, lokalno rabo, ki zato postane variantna, kot v/na Črnučah (v Ljubljani), kar navaja priročnik Slovenska krajevna imena (1985).

Silvo Torkar, Peter Weiss (januar 2019)