Raba velike oz. male začetnice v zvezi »božji sin«




  • Vprašanje:

    Prosim za pojasnilo glede pisanja sintagme božji sin. Gre za prevod besedila iz 14. stoletja, kjer je Bog, jasen in eden, pisan z veliko, v omenjeni sintagmi pa nisem prepričana, ali se piše Božji Sin ali morda božji Sin. N. P.


    Odgovor:

    V zadnjih prevodih svetopisemskih besedil se pridevnik Božji piše z veliko začetnico, da je glede nje izenačen s pridevniki Bogov (ki pa se ne uporablja; še ob koncu 19. stoletja je bilo v Levčevem Slovenskem pravopisu (1899) istovrstno Gospodnji, kar je zdaj Gospodov), Ninin ali Pavlov ipd.

    Pisanje z veliko začetnico seveda velja za verska besedila, medtem ko ostaja mala začetnica v pridevniku božji za z Bogom kot osebo le še rahlo povezane reči (božja pot = romanje), kletvice (v božjo mater) ipd. – Zveza Božji Sin (= Jezus Krisus) je tako, z dvema velikima začetnicama, pisana v zadnjem prevodu Svetega pisma (1996 s ponatisi) v svetopisemskem besedilu (npr. v Jn 1,34; 10,36) in ob njih v opombah (npr. v standardnem slovenskem prevodu svetega pisma k Jn 1,1) in v prevodih odlomkov iz del (starejših) teologov (npr. Cirila Aleksandrijskega v opombi k Jn 1,34).

    Peter Weiss