Povratni glagol »se« in besedni red
-
Vprašanje:Za enostavne povedi so jasna pravila za besedni red naslonskega niza. Zanima me, kako se ta pravila aplicirajo na povedi z vejico.
- Ne, nisem se učila.
- Ko sem se zbudila, se nisem učila.
Zakaj je povratni glagol se za vejico na različnih mestih?
Zanima me tudi, katero naštevanje je pravilno:
- Zjutraj vstanem, se umijem, se oblečem ...
- Zjutraj vstanem, umijem se, oblečem se ...
Odgovor:V prvem primeru gre za premik nisem pred se zaradi poudarjanja izhodiščne nikalnice ne -- pri razvrščanju besednega niza gre torej za upoštevanje t. i. členitve po aktualnosti: začetno nikalnico ne poudarim še s ponovitvijo zanikanja konkretnega glagola oz. povedka.
Drugi primer kaže na vpliv prislovnega določila kot stavčnega člena ali odvisnika na siceršnjo stavo. Ker se prislovno določilo lahko prosto premika med drugimi stavčnimi členi, lahko primerjamo:
prislovno določilo časa:
- Ne učim se (izhodiščno)
- Ko se zbudim, se ne učim – Navadno se ne učim zjutraj – Navadno se zjutraj ne učim
prislovno določilo načina:
- Kar tako se ne učim – Ne učim se kar tako ipd.
- Zjutraj vstanem, se umijem, se oblečem
To prvo je navadnejša in pogostejša raba, ker osebna glagolska oblika že vključuje določeno osebo in se tu samo še poudari vzvratnost oz. povratnost dejanja, ki se odvija znotraj prisojevalnega ujemalnega razmerja osebek <> povedek, nasprotno pa nedoločnik, ki (še) ne vključuje osebnega razmerja, povratn(ozaimensk)i se redno vključuje za osnovno obliko, npr. umivati se, obleči se:
- Zjutraj vstanem, umijem se, oblečem se
Pri t. i. golih samoglagolskih stavkih tipa Umivam se in Smejem se pa povratni se (tako polnopomenski zaimenski kot zgolj povratni) lahko stoji za osebno glagolsko obliko, ker v teh primerih ne zaseda stavčnočlenske vloge osebka, temveč kvečjemu vlogo predmeta in s tem tudi zadosti formalni zahtevi po zapolnitvi glagolske prehodnosti, v vsakem primeru pa v razmerje osebek <> povedek vnaša razmerje povratnosti.
Andreja Žele (januar 2019)
