×

Kako razvrščamo imena v imenskem kazalu?




  • Vprašanje:

    Ukvarjam se s tehničnim urejanjem publikacij. Glede urejanja kazal imam nekaj vprašanj:

    1. Zapisovanje dvojnih priimkov:
      Primera iz zadnjega indeksa sta 'Glušič Krisper, Helga' in 'Rimski Korsakov, Nikolaj Andrejevič'. Je obveljalo pravilo, da se dvojne priimke zapisuje z nestičnim pomišljajem? Ali ločeno, brez pomišljaja oziroma vezaja?

    2. Prečrkovanje ruskih imen:
      Sta skladatelj Čajkovski in pisatelj Dostojevski 'Čajkovski, Peter Iljič' in 'Dostojevski, Fjodor Mihajlovič' ali 'Čajkovskij, Petr Il'ič' in 'Dostoevskij, Fedor Mihajlovič'? Naj bi pri zapisu ruskih imen v latinici strogo upoštevali transliteracijo (take so značnice v knjižničnih katalogih) ali slovenskemu jeziku prilagojeno transkripcijo (take oblike so najpogosteje uporabljene, tudi v strokovnih in znanstvenih besedilih)?

    3. Tuje črke in abecedni red:
      Pravilno moram razvrstiti priimke Kreft, Krevh, Kristan in Křenek. Spada črka ř (ki ima v češkem jeziku svoje mesto za črko r) med tiste latinične črke, za katere Slovenski pravopis veli, da jih razvrščamo, kot da nimajo ločevalnih znamenj, ali tiste, ki imajo tudi med črkami slovenske abecede svoje, posebno mesto?


    Odgovor:

    (1) Pri dvojnih priimkih sprašujete pravzaprav o vezaju med deloma takih priimkov (in tudi dvojnih imen). Pisanje vezaja ali njegovo opuščanje ni poljubno, ampak ga pišemo ali pa ga opuščamo, kot želi nosilka ali nosilec priimka ali kot priimka pišejo drugi. Veliko zmedo imamo s pravopisno zapovedano nestičnostjo vezaja, zato bo najbrž treba narediti korak nazaj, na način pred izidom prvih v tem pogledu spornih pravopisnih pravil leta 1991, ko se je med deloma dvojnih priimkov pisal stični vezaj (tak je ves čas med deloma ali deli tujih dvojnih ali večdelnih priimkov) in pred vzdevkom (recimo partizanskim imenom) nestični pomišljaj, seveda pa je še naprej mogoče, da se namesto vezaja (in tudi pomišljaja) ne piše nič.

    (2) V veliki večini slovenskih besedil so ruska (in tudi druga v cirilici pisana) imena prilagojena slovenščini s prepisom v latinico, v nekaterih primerih (recimo v bibliografijah) pa so lahko prečrkovana, torej zapisana v latinici in s posebej pozorno obravnavo posebnih ruskih znakov, ki omogočajo pretvorbo nazaj v cirilico. Tako torej, kot ste napisali.

    (3) Češko ali zgornjelužiškosrbsko črko ř (r s kljukico (zgoraj)) v imenih ali drugih besedah, ki jih moramo razvrščati po abecedi, obravnavamo v slovenščini, kot da ne bi imela ločevalnega znamenja. Tako je tudi z vsemi drugimi malimi ali velikimi črkami z ločevalnimi znamenji, npr. á kot a, ç kot c, ě kot e, ś kot s, ü ali ű kot u in ż kot z. Črke č, š in ž spadajo v slovensko abecedo, medtem ko črka ć stoji v slovenski abecedi za č in đ za črko d. Tole je torej ustrezno zaporedje priimkov iz vprašanja:

    • Kreft
    • Křenek
    • Krevh
    • Kristan

    Pri seznamih v tujih jezikih (npr. v angleščini, nemščini ali italijanščini) pa se srečujemo z obrnjenim pogledom pri imenih, ki vsebujejo male ali velike črke č, š in č (ter seveda tudi ć in đ), in to sploh ne samo na začetku recimo priimkov. Če v angleški publikaciji pripravimo abecedni imenski seznam ali bibliografski seznam po avtorjih v bibliografiji, v priimkih ali imenih ločevalna znamenja sicer pišemo, vendar jih pri razvrščanju po abecedi ne upoštevamo -- kot da ločevalnih znamenj ne bi bilo:

    • Savin
    • Škof
    • Slak
    • Šlebinger
    • Smetana

    To opozorilo lahko koristi recimo avtorjem prispevkov in urednikom ali knjig v tujih jezikih z upoštevanimi slovenskimi (in tudi hrvaškimi, češkimi, poljskimi, srbskimi latiničnimi ...) imeni in priimki.

    Peter Weiss (januar 2019)


Prijavite se za odgovor