Raba nestičnega pomišljaja v pomenu 'do'
-
Vprašanje:
Pri obdelavi knjižničnega gradiva moramo podatke z bibliografskega vira prepisati v skladu s pravopisom, zato bi rada preverila uporabo presledkov pri vezaju oziroma pomišljaju (uporabljamo lahko le vezaj oziroma »kratko črtico«). V publikacijah zasledimo stični in nestični znak.Torej, kako navajamo datume v naslednjih primerih: 31. avgust-2. september 2013, 31. 8.-2. 9. 21013, januar-junij 2013? Je znak stičen ali nestičen oziroma ali lahko uporabljamo oba načina?
Odgovor:
V svetovalnici smo se z vprašanjem nestičnega pomišljaja v položaju predloga že ukvarjali, kjer smo za označitev razmerja med raznovrstnimi jezikovnimi enotami svetovali uporabo predložnega para od – do.Sicer pa pravopisna pravila (§ 394) določajo uporabo stičnega, tj. predložnega pomišljaja v pomenu predloga do (v letih 1990–2000; junij–julij 2013). Ker pa je pri povezovanju raznovrstnih enot uporaba stičnega znamenja nerodna, pravopis pa nam pri iskanju rešitve ne pomaga, se je med jezikovnimi uporabniki uveljavila nova pisna praksa, in sicer raba nestičnega pomišljaja, kateri so botrovali tudi jezikoslovci (npr. mnenje P. Weissa glede pisanja v teh položajih).
Kakor razumem, pri vnosu bibliografskih podatkov nimate možnosti zapisa daljše črtice, tj. pomišljaja, torej v nobenem primeru ne morete zapisati v skladu s pravopisnim določilom. Ker je pomišljaj na nekaterih vnašalnih orodjih težko vnesti, ga je mogoče nadomestiti tudi z dvema vezajema zapišemo tudi dva vezaja (31. avgust -- 2. september 2013). Seveda je v besedilni raba takih jezikovnih enot najbolj smiselno uporabljati predložni par od – do in zapis meseca v sklonu, ki ga zahteva vrstilni števnik.
Helena Dobrovoljc (november 2013)
