Glasbilo »ofikleida« in slovenski zapis
-
Vprašanje:Imam vprašanje glede slovenskega poimenovanja zgodovinskega glasbila, ki danes ni več v široki rabi. Je pravilni slovenski izraz ofikleid ali ofikleida?
Odgovor:Izvorno se je glasbilo imenovalo grško όφις (‘kača) χλείς (‘ključ’). Grška občna poimenovanja slovenimo s prečrkovanjem in podomačevanjem: ophis + kleis ... (-δός).
Povsem v skladu s pravili prevzemanja tovrstnih starogrških besed bi bilo prevzemanje z ženskim spolom: ofikleida (podobno kot Νηρηΐς > Nereida (rabljeno le v množini Nereide), ἁψίς > apsida). Seveda pa starogrške besede prevzamamo tudi prek drugih jezikov, kar osnovno pravilo lahko močno relativizira. Evropski jeziki pri prevzemanju te besede in z njo povezanih slovničnih kategorij namreč ubirajo različne poti: češčina (ofiklejda), poljščina (ofiklejda), ruščina (oфиклеи́д), nemščina (Die Ophikleide), francoščina (ophicléide), angleščina (ophicleide), italijanščina (oficleide).
V slovenskih besedilih najdemo besedo v obeh spolih, le redko je tudi pisno povsem podomačena, v stroke se je uveljavila v polcitatni obliki (ofikleid(a)). Glede spola raba nekoliko niha, kar se kaže tudi v diplomskih nalogah (1, 2), vendar po podatkih strokovnjakov za muzikologijo (dr. Klemen Grabnar, ZRC SAZU) uporabljajo v Glasbenem terminološkem slovarčku (1983) in Glasbenem atlasu (2002) le obliko ženskega spola: ofikleida.
Priporočali bi zapis ofikleida, naglašeno na i (ofikleída), saj je bolj sistemska. Ustreznica ofikleid (v ženskem in celo moškem spolu) bi bila možna, a mnogo bolj oddaljena od izvirne besede.
Kozma Ahačič, Helena Dobrovoljc (februar 2019)
