Smučišče »Sella Nevea« – po slovensko »Na Žlebeh«

[Moderator]

Vprašanje:

Ali je ustrezno, če smučišče na dvojezičnem področju v Italiji poimenujemo Sella Nevea? V resnici se imenuje Na Žlebeh ... Kako svetujete?

Odgovor:

Današnje smučišče Sella Nevea je bilo prej planina, ki ji Rezijani pravijo Žlébi, tudi Žlébe, ta na Žlabíh (R. Dapit, Aspetti di cultura Resiana nei nomi di luogo 1. Area di Solbica / Stolvizza e Korïto / Coritis, Padova 1995), poknjiženo Na Žlebéh, kot to navaja Merkujev priročnik Slovenska krajevna imena v Italiji, Trst 1999. Tuma rezijanskega imena očitno ni poznal in je uporabljal poimenovanje Nevejska prévala (Imenoslovje Julijskih Alp, Ljubljana 1929). Smučišče sicer ne leži v občini Rezija, pač pa v občini Kluže (Chiusaforte, furl. Scluse). V drugem zvezku monografije Toponomastica del Comune di Chiusaforte (2007), kjer je glavni avtor etimoloških komentarjev Maurizio Puntin, sta poleg italijanskega imena Sella Nevea navedeni še furlansko Nevèe in slovensko Na Žlebeh. Glede na izpričanost slovenskega poimenovanja nekdanje planine je edino prav, da ga v svojem jeziku tudi ohranjamo.

Na Bovškem se je danes uveljavilo italijansko ime Sella Nevea in le še redki domačini poznajo množinsko obliko Na Žlebeh. Če se že odločijo za rabo tega imena, ga sklanjajo: gremo smučat Na Žlebe, prihajam Z Žlebov ali pa ga uporabijo skupaj s samostalnikom smučišče: smučišče Na Žlebeh, na smučišču Na Žlebeh (v tem položaju ga ne pregibajo). Slovensko ime je prisotno zlasti v alpinistični in gorniški literaturi, tudi po različnih blogih (npr. med turnimi smučarji).

Še opomba glede sklanjanja:

Kar zadeva paradigmo imena Žlebé, je enaka paradigmi imena Vrhé: Vrhóv, Vrhém, Vrhé, na Vrheh, z Vrhóvi (gl. SKI 1985). Imenovalniška oblika Žlebé je nastala s flektivno derivacijo iz tožilnika smeri (grem na Žlebé), paradigma pa je mešana.
Vendar pa ta paradigma med domačini, ki uporabljajo seveda narečno (Se griem pljezət Nə Žləbi), ni živa.

Silvo Torkar, Nataša Gliha Komac (februar 2019)

Zahvaljujemo se dr. Blažu Komacu in dr. Primožu Gašperšiču (ZRC SAZU, GIAM) za posredovanje starejših zemljevidov s tega področja:

Izrez iz zemljevida Ilirskih provinc, 1812

Specialka, Bovec, 1891

Izrez iz Kozlerjevega zemljevida, 1853

Izrez iz planinskega zemljevida Planinskega društva Ljubljana Matica, 1963

Izrez iz Selanovega Zemljevida Slovenije, 1982