Izvor besede »dobrobit«

[Moderator]

Vprašanje:

Kakšen je izvor besede dobrobit?

Odgovor:

Beseda dobrobit se je v slovenščini najverjetneje začela širiti pod vplivom Šulekovega slovarja Hrvatsko-njemačko-talijanski rječnik znanstvenoga nazivlja I-II, Zagreb 1874-75. Pleteršnikov slovar te besede še ne vsebuje, nima je niti Akademijin rječnik (Rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika I-XXIII, Zagreb 1880-1976), 2. del (1884-86). Breznikov pravopis 1920 besedo dobrobit navaja s križcem (prepoved rabe) in namesto nje predlaga besedo blaginja. Šulek je besedo zagotovo prevzel iz poljščine in ne iz češčine, kot navajajo hrvaški in srbski leksikografi v veljavnih akademskih slovarjih, saj je češčina ne pozna. Kott jo je v svoj obsežni Češko-nemški slovar 1-7, Praga 1878-1893, sicer uvrstil, vendar kot vir zanjo navaja izključno slovaško revijo Slovenske Pohl'ady, ki izhaja od leta 1881. Historicky slovnik slovenskeho jazyka I, A-J, Bratislava 1991, besede dobrobyt sicer ne vsebuje. V poljščini je beseda dobrobyt izpričana vsaj že leta 1834 v časopisu Tygodnik Krakowski, leta 1861 pa je izšel t.i. vilenski slovar poljskega jezika, ki kot prvi od večjih poljskih slovarjev vsebuje besedo dobrobyt, zato to letnico prve omembe navaja tudi A. Bańkowski v svojem Słowniku etymologicznym języka polskiego, Varšava 2000. Beseda je po njegovem mnenju dobesedni prevod francoskega izraza bien-être ʻblago-stanje̕.
Ruščina in cerkvena slovanščina besede dobrobit ne poznata, beloruski dabrabyt in ukrajinski dobrobut sta prevzeta iz poljščine. Beseda nima praslovanskega rekonstrukta. Če povzamem, dobrobit smo v slovenščino sprejeli prek hrvaščine iz poljščine, kjer se je pojavila v prvi polovici 19. stoletja s prevodom francoske besede bien-être. Za podatke o najstarejših poljskih in čeških navedbah te besede se zahvaljujem prof. dr. Zbigniewu Babiku.

Silvo Torkar (marec 2019)