Sklanjanje samostalnika »svèt«




  • Vprašanje:

    Zanima me pravilno sklanjanje samostalnika svèt v vseh sklonih. V slovarjih je namreč kot posebnost naveden le drugi sklon (svéta), zaradi česar ne vem, kakšna je pravilna oblika za dajalnik, mestnik in orodnik (tožilnik je pač glede na neživost enak imenovalniku). Ves čas sem menil, da je sprememba naglasa prisotna tudi v ostalih sklonih, (komu/čemu: svétu, o kom/čem: o svétu, s kom/čim: s svétom), ampak je možno, da se motim.


    Odgovor:

    Pri pregibanju samostalnika svèt (v pomenu 'nasvet' ali 'organ upravljanja'), ki spada v prvo moško sklanjatev, tako kot njegova enakopisna različica svét ('obdajajoča stvarnost'), prihaja do kolikostne (spreminja se dolžina) in kakovostne premene (spreminja se širina) naglašenega samoglasnika e v vseh sklonih, razen v imenovalniku in tožilniku ednine, ki sta enaka:

    • ed. svèt svéta svétu svèt pri svétu s svétom
    • dv. svéta svétov svétoma svéta pri svétih s svétoma
    • mn. svéti svétov svétom svéti pri svétih s svéti

    Kadar je v slovarju označen le rodilnik, potem se preostali skloni ravnajo po nakazani paradigmi oz. vzorcu. Res pa je, da v pogovornem jeziku opažamo dvojnično normo, torej pojav, da se naglasna izjema tudi v imenovalniku in tožilniku izenačuje s preostalimi skloni. Tovrstni odkloni v slovarjih še niso dovolj raziskani, da bi jih opisali tudi v slovarjih.

    V ta naglasni tip uvrščamo tudi nekatere druge samostalnike prve moške sklanjatve, npr. ukrèp ukrépa, obèd obéda, odmèv odméva, uròk uróka. Vsi tovrstni samostalniki, ki odražajo praslovanski naglasni tip a, v knjižni slovenščini izkazujejo nepremični naglas na osnovi in kolikostno ter kakovostno premeno naglašenega samoglasnika.

    Pri tonemskem naglaševanju je prisotna še tonemska premena, saj ima imenovalnik ednine visoki ton (cirkumfleks), stranskosklonske oblike pa nizkega (akut).

    Tanja Mirtič, Helena Dobrovoljc (julij 2015)


Prijavite se za odgovor