Nagovor v pismu: ime izpišemo ali ne?

Moderator

Vprašanje:

Če pišemo nekomu, ki mu je ime Ime Priimek, ali je nevljudno oz. neobičajno, če ga nagovorimo »Spoštovani g. Ime Priimek« ali je bolje uporabiti nagovor brez imena »Spoštovani g. Priimek«.

Odgovor:

V formalnih pismih in e-pismih je najpogosteje uporabljen nagovor spoštovani oz. nagovor s pridevnikom spoštovani (spoštovana gospa, spoštovani bralci, spoštovani kolega …). Že sestavljavci Slovarja slovenskega knjižnega jezika (dalje SSKJ) so nagovor spoštovani prepoznali
kot »vljudnostni nagovor« (prim. geslo spoštovati).

Pisemski pozdrav spoštovani se danes pojavlja v najrazličnejših skladenjskih položajih in je tudi besednovrstno konverzen. Pojavlja se kot pridevnik v zvezi pridevnika in samostalnika, ki označuje naslov ali poklic naslovnika, ter desnega samostalniškega imenskega prilastka, ki ga sestavlja le priimek ali pa tudi osebno ime, npr. spoštovana gospa/profesorica … (Mojca) Kalan, spoštovani gospod/doktor … (Andrej) Kalan.

Naslov in poklic ogovorjenega pogosto tudi okrajšamo (g., dr., prof. … in podobno), čeprav se v nekaterih okoljih raba okrajšav v nagovoru obravnava kot nevljudna. Na to opozarja Monika Kalin Golob, avtorica predloga za standardizacijo uradovalnega pisemskega sporočanja z naslovom O dopisih (2003). Drugih stilističnih priporočil za pisemske oblike v slovenščini (še) nimamo.

Glede imena lahko zato rečemo, da v pismu za nagovorom spoštovani ali spoštovana osebno ime po navadi izpuščamo, ker je tako bolj gospodarno, pravilno pa je seveda tudi z njim. V nagovoru v pismu je ime komajda potrebno, ker v pismu nagovorjeni ve, kako mu je ime, priimek pa je stvar vljudnosti in navezave stika s konkretnim človekom, ne kar z nekom. Le če naslovnik ni natančneje znan, zadošča splošni nagovor Spoštovani (za moške ali spolno mešane naslovnike) ali Spoštovane (če bi bile prejemnice brez izjeme ženske, kar pa je najbrž težko predvideti). (Tudi ko navajamo imena tistih, o katerih govorimo, po navadi uporabljamo priimke ali izpeljanke iz njih. Ko se koga omenja v časopisnem besedilu prvič, se napiše tudi ime, pozneje pa le redko.)

Peter Weiss, Helena Dobrovoljc (marec 2019)