Zloženka »DOKU«

Moderator

Vprašanje:

Iščemo krajše poimenovanje za rubriko, kjer bi bili objavljeni dokumentarni filmi. Ali je zloženka DOKU dovolj razširjena, da bi jo lahko uporabili pri imenovanju rubrike dokumentarnih filmov? Bi bilo tako poimenovanje dovolj razumljivo za spletne uporabnike?

Odgovor:

Poimenovanje DOKU je besedotvorno gledano okrnjenka ali okrnjena beseda, ki pa je zapisana z velikimi črkami. Ni zloženka. Tudi kratica ni, saj se te tvorijo iz prvih črk ali zlogov večbesednih podstav (Slovenska akademija znanosti in umetnosti > SAZU). Kratice nastanejo tudi zato, da bi skrajšali večbesedne zveze.

DOKU je iz pridevnika dokumentacijski okrnjen pridevnik, ki ste ga zapisali z velikimi črkami. Gradivska analiza kaže, da doku lahko nastopa v pridevniški funkciji (tako kot demonstracijski v demo, npr. demo različica), npr. festival doku filma, doku rubrika, ali samostojno kot samostalnik. Če je bila še pred desetletjem pridevniška raba tega tipa na meji knjižnosti, pa že od izida Slovarja novejšega besedja (2013), še zlasti pa od izida druge izdaje informativno-normativnega SSKJ (2014) opažamo tiho prehajanje med knjižne prvine slovenščine. Oba slovarja sta sicer evidentirala (in kodificirala) dve možnosti rabe tovrstnih leksikalnih enot:

(1)

démo -- v prid. rabi (ẹ̑)
ki je v zvezi z demonstracijo, predstavitvijo česa; demonstracijski^SSKJ, predstavitveni: demo različica; demo verzija – glej tudi démo... E ← agl. demo, skrajšano iz (↑)demo(nstrácija)

(2)

démo... prvi del zloženk (ẹ̑)
ki je v zvezi z demonstracijo, predstavitvijo česa: demorazličica; demoverzija – glej tudi démo E ↑démo

Kako pa je z doku?
Slovarji te okrnjenke še niso evidentirali, se pa pojavlja v gradivu, tj. referenčnem korpusu Gigafida kot samostalnik:

doku je že posnet in dal nam je premalo informacij
ostali akterji v dokuju [so] izmišljeni

V korpusu nestandardne slovenščine Janes je primerov precej več:

Eden najboljših dokujev lanskega leta prihaja v ...
Danes sem na [@per] gledala Dom, slo doku o pozabljenih in neplačanih delavcih Vegrada.

Seveda je veliko tudi primerov, ko doku nastopa v pridevniški vlogi: doku film, doku večer, doku serija ..., v gradivu so redki zapisi skupaj, npr. dokufilm (Slovenski dokufilm z impresivnim junakom., Mladina 1998).

Beseda doku torej živi v slovenščini in se počasi uveljavlja, zato z razumljivostjo poimenovanja v kontekstu dokumentarnih filmov ne bi smelo biti težav.

Helena Dobrovoljc, Peter Weiss (marec 2019)