Razlaga priredja in vprašanja o vejici

Moderator

Vprašanje:

Med vprašanji sem že zasledila, da je pred in sicer vedno vejica, ker gre za pojasnjevalno priredje. Vendar se v šolskih zapiskih pogosto pojavlja tale poved: To je moja sestrična in sicer je to Martina. Poved je zapisana brez vejice, je ta zapis pravilen?
Zanima me tudi, zakaj veznik saj spada pod vzročno in ne pojasnjevalno priredje?
Zakaj pri določenih povedih enostavno preštejemo povedke, da bi ugotovili kam spada vejica, pri drugih pa to ni mogoče? Če ste na katero od teh vprašanj že odgovorili, se opravičujem, vendar jih nisem uspela najti. Mogoče še to, so vejice in povedi, v mojem vprašanju, smiselno postavljene?

Odgovor:

Veznik in sicer je eden redkih, pred katerimi vejico postavimo vedno, ne glede na to, ali mu sledi osebna glagolska oblika ali ne. Torej bi jo morali tudi v vašem primeru: To je moja sestrična, in sicer (je to) Martina.
Vzročno priredje je definirano kot zveza enakovrednih stavkov, v kateri drugi stavek vzročno pojasnjuje ali utemeljuje prvega. Podobno razmerje lahko izrazimo tudi z zvezo glavnega stavka in vzročnega odvisnika, ki ga uvaja veznik ker, s katerim je veznik saj večinoma zamenljiv. Res pa se pojavljajo vprašanja o ustreznosti take opredelitve, npr. v tem pogovoru na forumu Mladi učitelj.
Vejica ne razmejuje vedno stavčnih delov povedi (tj. delov, v katerih je osebna glagolska oblika), temveč lahko med drugim stoji tudi:

med deli istega stavčnega člena (npr. Na pladnju so bili masleni rogljički, maslo, med, mleko in mehko kuhana jajca; Neorganizirani trgi omogočajo možnost za nadpovprečne dobičke, pa tudi izgube),
pred polstavčnimi prilastki in polstavki (V predavanju je opozoril na starejše porabnike, rojene po drugi svetovni vojni; Odzibala se je mimo mene, tiho popevajoč neko melodijo),
pred pristavki (in za njimi) , nestavčnimi vrivki, dostavki (Srečanje bo v sredo, 15. 9. 2010, ob 11. uri; Precej bolj je bila z igrami, še posebej ob koncu sezone, zadovoljna Petra; Svet postaja vse manj varen, tudi za Združene države).

Nekaj napak se je prikradlo tudi v vaše besedilo:

V povedi Poved je zapisana brez vejice, je ta zapis pravilen? je namesto vejice morda primernejše dvopičje ali pa pika in za njo zdajšnji je z veliko začetnico (ali pa Ali je ..., kar pa ni nujno).
Vejica manjka v tej povedi (zdaj je dopisana): Zakaj pri določenih povedih enostavno preštejemo povedke, da bi ugotovili, kam spada vejica, pri drugih pa to ni mogoče?
Na koncu vaše povedi Zanima me tudi, zakaj veznik saj spada pod vzročno in ne pojasnjevalno priredje? mora stati pika, ker je glavni stavek povedni, ne vprašalni (Zanima me tudi, ...). Če je odvisni stavek osamosvojen, pa za glavnim zapišemo dvopičje in na koncu povedi pustimo vprašaj, kot ste ga napisali vi: Zanima me tudi: zakaj veznik saj spada pod vzročno in ne pojasnjevalno priredje?
V tej povedi pa sta bili dve vejici odveč (zdaj sta izbrisani): Mogoče še to, so vejice in povedi v mojem vprašanju smiselno postavljene? Za Mogoče še to bi bilo primerneje postaviti dvopičje namesto vejice in za dvopičjem dodati še ali, vendar ni nujno.

Vaše vprašanje o še čem več ob tem, kar konkretno sprašujete, je nekaj posebnega in hvalevredno, ker kaže na vašo željo po večjem in boljšem znanju, željo, ki je večja od bojazni pred popravki, ki so prav drobni. Edino po tej poti si vsak od nas lahko prizadeva k (večji) popolnosti, ki pa jo kot ideal le zasledujemo, saj je nedosegljiva.

Tina Lengar Verovnik, Peter Weiss (april 2019)