×

Besedi »rekoč« in »rečeno« ter vejice




  • Vprašanje:

    Obe besedi, kolikor vem, nista glagola, sta pa izpeljanki iz glagola reči. V rabi se pa v nečem razlikujeta. Besedni zvezi s tema besedama, ki jih bom spodaj napisal, se razlikujeta v tem, da je ena besedna zveza obdana z vejicama, kot vrinjen stavek, medtem ko druga ne. Primera:

    *Te cene so, milo rečeno, absurdne.

    On si je s to potezo tako rekoč sam sebi izkopal jamo.*

    Kot vidite, je v zgornjem primeru besedna zveza milo rečeno obdana z vejicama, v spodnjem tako rekoč pa ni.

    Vir informacij glede rabe vejice pri teh besednih zvezah je bil kar SSKJ. Pa tudi drugod po spletu to opažam.

    Ali mi lahko razložite, v čem se besedni zvezi razlikujeta, da je pri eni potrebno uporabiti vejice, pri drugi pa ne?


    Odgovor:

    Besedni zvezi tako rekoč in milo rečeno sta po nastanku obe glagolski, le da je prva prevladujoče občutena kot členkovna zveza in je kot taka tudi opredeljena v slovarjih, npr. v SP 2001:

    takó rekóč poudar. člen. zv. (ọ̑ ọ̑) Vreme za izlet je ~ ~ idealno; Za sečnjo zrelih dreves tam ~ ~, takorekoč ni več

    Kot vidite, se kdaj pojavlja pisana tudi skupaj, enobesedno (kar zgolj potrjuje njeno enovito členkovno vlogo), vendar je tak zapis v knjižnem jeziku neustrezen (na kar kaže tudi črna pika v SP 2001).

    Korpusno gradivo kaže, da tudi zvezo milo rečeno pisci pogosto občutijo kot členkovno, zato vejice ob njej izpuščajo:

    Temu bi se milo rečeno dejalo – norčevanje.
    Odnos med ženskimi gibanji in feministično literarno vedo je konec osemdesetih let milo rečeno problematičen.

    Spet v drugih primerih vejice so:

    Na stezi za motokros v Šentvidu so bile razmere, milo rečeno, sila slabe.
    Primerjati ljudi s strojem bi bilo, milo rečeno, nevljudno, a zelo slikovito.

    Odločitev za zapis vejic je lahko v tem primeru pogojena tudi z željo, da pisec to jezikovno sredstvo posebej poudari (ali pač ne). Raba vejic namreč pomeni branje zveze kot vrivka, torej s premorom na začetku in koncu, lahko tudi s spremembo višine glasu.

    Podobne dileme se pojavljajo ob zapisovanju besede prosim z vejicami ali brez njih, o čemer smo že pisali.

    Tina Lengar Verovnik (april 2019)



Navajanje
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.