Čudno govorjenje: »brez da bi« in »v temu«

[Moderator]

Vprašanje:

Prosim za pojasnilo, zakaj takšno govorjenje:

brez da bi me vprašal
brez da bi nas razumeli
brez da bi se zdravil

ne razumem, kaj je v temu ..
v temu tiči zajec ...
nesporazum je v temu ...

Odgovor:

V javnih govornih položajih, ki zahtevajo večjo mero formalnosti in kjer izbrana jezikovna sredstva izkazujejo tudi posameznikovo jezikovno kultiviranost, bi tovrstno izražanje označili kot neustrezno ter uporabniku namesto pogovorne zveze brez da bi priporočili rabo zveze ne da bi in rabo ustrezne oblike kazalnega zaimka ta v mestniku, torej tem. Predložno zvezo brez da bi zabeležita tako SSKJ kot tudi SP 2001; prvi kot nepravilno, drugi kot prepovedano – namesto nje predlagata rabo zveze ne da bi. Podobno je v obeh priročnikih predstavljeno tudi sklanjanje zaimka ta.

V teh primerih gre za dokaj pogosto rabo, velikokrat tudi za t. i. hiperkorekcijo, ki odseva uporabnikovo nepoznavanje pravil in sistema. V korpusu Gigafida tako najdemo kar 1423 pojavitev predložne zveze brez da bi (zveza ne da bi se pojavlja več kot 65.000-krat) in 3423 zapisov neustrezne rabe kazalnega zaimka ta v mestniku (v temu; oblika v tem se pojavlja nad 513.000-krat). V obeh primerih prevladujejo nepravilni zapisi na internetu.

Sporazumevanje vedno poteka v določenih govornih okoliščinah, pri čemer jezikovni uporabniki izbrane kode in posledično tudi izbiro jezikovnih sredstev nenehno prilagajamo. Tovrstno izražanje je sicer povsem vsakdanja (in zato nič manj legitimna) jezikovna praksa v sproščenih okoliščinah in neformalnih govornih položajih, zlasti v govorjenem jeziku, pogosto pa je tudi v spletnih besedilih, kjer so prvine govorjenega besedila zelo razširjene.

Nataša Gliha Komac (april 2019)