Kako je bolje: »minister za kulturo« ali »kulturni minister«?

Moderator

Vprašanje:

Kregamo se, kaj je pravilno. Babi ponori, ko sliši na RA ali TV kulturni minister. Pravi, da so vsi »kao« kulturni, a samo eden je minister za kulturo. Da ne bom rekel kaj narobe, raje preverim pri vas. Hvala.

Odgovor:

Samostalnik kultura ima lahko več pomenov, med drugim v prvem pomenu ‘dejavnost, ki obsega področje človekovega umskega, zlasti umetniškega delovanja, ustvarjanja’ s podpomenom s podpomenom ‘dosežki te dejavnosti’ in v drugem pomenu ‘lastnosti človeka glede na obvladovanje, uporabljanje splošno veljavnih načel, norm, pravil pri vedenju, ravnanju’ s podpomenom ‘lastnost človeka, družbe glede na obvladanje, uporabljanje delovnih načel, pravil, dosežkov določenih področij pri delu’. Pri vašem vprašanju se izpeljani pomen najverjetneje nanaša na prvi pomen samostalnika kultura, tj. na dejavnosti, povezane s področjem ministrovega delovanja, zato je nevtralnejše in manj zaznamovano poimenovanje minister za kulturo.
Tudi z zvezo kulturni minister z besedotvornega vidika ni »nič narobe«, vendar zelo hitro lahko vzbudi tudi zaznamovano konotacijo, ki pa je povezana z opisovanjem ministra kot osebe, torej njegovih lastnosti (in ne področja njegovega delovanja). Podobno je npr. pri razmerju minister za delo : delovni minister, kjer ima tudi samostalnik delo več pomenov, manj težav pa je pri bolj enoznačnih pridevnikih, npr. finančni minister : minister za finance, kjer je raba obeh zvez nezaznamovana, saj ima tudi izhodiščni samostalnik finance zgolj en pomen. Pridevniški obliki kulturen in kulturni se pomensko zelo jasno razlikujeta, v stroki pravimo, da je gre v prvem primeru za kakovostni pridevnik (in ga lahko recimo stopnjujemo), drugi pa vrstni (katere vrste minister ali ministrstvo?). Razlika se kaže v za to priložnost skonstruirani zvezi Kulturni minister ni nič manj kulturen kot športni, športni minister pa nič manj športen kot kulturni.

Kdaj uporabljamo žargonske ali pogovorne izraze, kot je kulturni minister?
Pogosto v manj formalnih publicističnih besedilih, kadar se poudarja njegovo pristojnost za kulturo, ali športni minister, če se želi izpostaviti njegovo funkcijo za področje športa. Svoje prispeva še gospodarnost pri tvorjenju in tudi pri razumevanju besedil, pri čemer imajo prednost krajše oblike, torej ob minister za šport tudi športni minister.
V knjižnem jeziku navadne in nasploh nevtralne oblike so uradne, ker pa so te tako običajne, enolične in dolgočasne, jih tvorci besedil radi zavijejo malo po svoje, da bi jih naredili zanimivejše, čeprav pri tem tvegajo manjšo razumljivost ali celo smešnost (športno, kulturno ... ministrstvo).

Nataša Gliha Komac, Peter Weiss (april 2019)