Sklanjanje imena »Zmago Jelinčič Plemeniti«

[Moderator]

Vprašanje:

Kako se sklanja Zmago Jelinčič Plemeniti – glede na to, da Plemeniti ni plemiški naziv, temveč priimek?

Odgovor:

Vprašanje o sklanjanju imena Plemeniti ni tako preprosto, kot se zdi na prvi pogled, saj moramo upoštevati, da se v slovenščini priimki, enakozvočni z občnoimenskimi besedami, pogosto slovnično vedejo nekoliko drugače kot slednje, morda tudi zaradi želje po razlikovanju. Take odmike opažamo tako pri sklanjanju (priimek Sever sklanjamo Severja, samostalnik sever pa sklanjamo brez podaljšane osnove: na severu; enako velja za par Požar – požar), naglaševanju (Óblak – oblák) ... Razlogi za take odmike pa so seveda lahko raznovrstni.

Najbrž je s tem povezano tudi vaše vprašanje, saj poudarjate, da je Plemeniti v tem primeru priimek, ne pa plemiški naziv.

Glede tega vprašanja jezikoslovci nismo povsem enotni. Vsi se strinjamo, da z malo pisani pridevnik plemeniti (okrajšano pl.), ki označuje plemiški naziv, sklanjamo po pridevniški sklanjatvi (plemeniti plemenitega plemenitemu ...). Pogosto izrazu plemeniti/plemenita sledi še »plemiško« ime, npr. Vladimir Globočnik plemeniti Sorodolski, ni pa nujno. Naziv lahko stoji tudi za imenom, npr.: Antonija Höffern, plemenita (Slovenska biografija). Gl. tudi ePravopis.

Kako pa je s priimkom?

(1) Če je Plemeniti priimek, se lahko ravnamo po načelu, ki upošteva izvorno slovanskost in pridevniškost priimka, in ga sklanjamo po četrti moški oz. pridevniški sklanjatvi (rod. Plemenitega), torej v rodilniku Zmaga Jelinčiča Plemenitega ali v orodniku z Zmagom Jelinčičem Plemenitim. Svojino izražamo z rodilniško obliko: knjiga (Zmaga) Jelinčiča Plemenitega.

(2) V rabi se pojavlja tudi druga interpretacija, ki navaja k sklanjanju po prvi moški (= samostalniški) sklanjatvi (rod. Plemeniti Plemenitija) z argumentacijo, da je mogoče sklanjatev prilagajati tudi po prevladujoči praksi ob podobnih samostalnikih in dopustiti oblikoslovno dvojnico. Zagovorniki sklanjanja po prvi moški sklanjatvi se sklicujejo na podobna imena pridevniškega značaja, ki se ne sklanjajo po pridevniški sklanjatvi. Dodamo lahko že uvodoma predstavljeno dejstvo, da se imena pogosto, a ne vedno, vedejo slovnično drugače kot njihove neimenske enakozvočnice.

Ta argument je bil uporabljen tudi v parlamentarni razpravi v enem od prejšnjih sklicev parlamenta:

VITO ROŽEJ: Hvala, gospod predsednik. Že na eni od prejšnjih sej sem vas opozoril, da je uradni jezik, delovni jezik tega parlamenta slovenski, ki ima tudi svoja pravila, kar se tiče sklanjanja, tako ste priimek gospoda Jelinčiča, drugi priimek, narobe sklanjali. Če bi imeli v tem Državnem zboru recimo poslanca Malija, ki bi se pisal Mali, ne bi rekli, da bi glasovali o amandmaju oziroma predlogu Malega, ampak bi pač rekli Malija. Enako velja za priimek Plemeniti- Plemenitija, Simoniti-Simonitija, Mali-Malija. Hvala lepa. (Iz korpusa Gigafida)

V naši interni razpravi sta se izoblikovali dve stališči, in sicer (1) diahrono/etimološko in (2) sinhrono. Pri prvem moramo za ustrezno sklanjanje poznati izvor priimka, pri drugem pa je mogoče sklanjatev prilagajati tudi po prevladujoči praksi na videz podobnih samostalnikov in dopustiti oblikoslovno dvojnico.

Kot navaja strokovnjak za imena, Silvo Torkar, imen Plemeniti in Simoniti ni mogoče združiti v isto skupino:

Dobro je vedeti, da priimek Mali ni izpridevniški, pač pa je pisna različica priimka Malej. Sploh pa so domači izpridevniški priimki tvorjeni iz nedoločnih pridevnikov in so posamostaljeni, npr. Majhen, Majcen, Čuden, Pohleven, Lačen, Moder, Ošaben, Okorn, Pokorn, Prešeren, Reven, Studen, Truden, Zelen itd. Sklanjajo se po prvi moški sklanjatvi.
Izjema so priimki na -ski, -ški, -čki (Pleterski, Pisanski, Podhraški, Ciglenečki, Okički) in tisti slovanski izpridevniški priimki, ki so tvorjeni iz določnih pridevnikov, npr. Gorki, Pokorny, Podgorni, Podlužni. Ti se sklanjajo kot pridevniki. V Sloveniji je 1. 1. 2018 nosilo priimek Plemeniti 65 oseb, od tega 34 v osrednjeslovenski regiji, zanimivo pa je, da Začasni slovar slovenskih priimkov (1974), ki navaja priimke prebivalcev Slovenije iz popisov prebivalstva 1931 (za jugoslovanski del) in 1948 (za primorski del, ki je bil pod Italijo), priimka Plemeniti ne izpričuje. Politik Z. Jelinčič je privzel še drugi priimek Plemeniti, ki se vsekakor sklanja po pridevniški sklanjatvi, medtem ko se neslovanski Simoniti seveda sklanja samo po samostalniški sklanjatvi. (Silvo Torkar)

Z vidika laičnega uporabnika pa bo najverjetneje treba dopustiti tudi neprednostno sklanjanje po prvi moški sklanjatvi, saj, kot pravi Peter Weiss, »ker imamo dokumentirane tudi primere sklanjanja po prvi moški sklanjatvi na način Plemeniti -ja, se seveda ne da reči, da se priimek sklanja samo po pridevniški sklanjatvi«. In nadaljuje:

Skupina teh priimkov, to je izpridevniških samostalnikov s pridevniško sklanjatvijo, ni tako zelo homogena, da posameznih primerov ne bi mogli ali smeli sklanjati samostalniško. Če je sklanjanje Plemenitija res napačno, kaj potem reči za rodilniške oblike Suhyja, Suhija, Vranitzkyja, Tichyja, Slatkyja, Kratkija ali Kratkyja, Čarnija?
Svet ni samo eden, svetov je več. Primer: Jan Šedivý, slovenski zgodovinar in publicist. Med obema svetovnima vojnama se je uporabljal rodilnik Šedivega, vendar se ta način ni vzpostavljal dovolj, da bi danes še prišel v poštev, niti kot izbira ne. Zato je danes za slovensko pišoče in govoreče rodilnik tega priimka Šedivýja. (Peter Weiss)

Zaključimo pa s tem, da je na Slovenskem morda kak Plemeniti ali Prekrški, ki bi v enem ali drugem pregibanju ne prepoznal svojega priimka, zato je prav, da na odločitev glede pregibanja lahko odločilno vpliva izrecna zahteva nosilcev priimkov oziroma prevladujoča praksa, ki se je glede pregibanja vzpostavila v kakem okolju.

Helena Dobrovoljc, Tina Lengar Verovnik, Silvo Torkar, Peter Weiss (april 2019)