×

Ustreznica za nedovršno obliko glagola »poistovetiti«




  • Vprašanje:

    Ko želimo v knjižni slovenščini izraziti, da se nekdo z nečim identificira v daljšem trajanju, nam je, kot se zdi, pravzaprav na voljo zgolj beseda identificirati. V kolikor imamo opravka z dovršnim dejanjem, lahko seveda uporabimo glagol poistovetiti. Nedovršno obliko poistovečati se sicer lahko zasledimo v praktični uporabi, ni pa je mogoče najti v nobenih jezikovnih priročnikih. Bi bila uporaba omenjene oblike vendarle dopustna z ozirom na pomanjkanje domače ustreznice, ali pa obstaja morda kakšna druga sopomenka, s katero bi bilo mogoče izraziti nedovršni pomen besede identificirati se?


    Odgovor:

    Kot ustrezno ugotavljate, je za izražanje pomena 'imeti kaj/sebe za isto, v bistvenih lastnostih zbližano s čim/kom' v knjižni slovenščini najbolj običajen (tudi po pogostnosti, ki glede na stanje v besedilnem korpusu Gigafida pogostnost poistovetiti (se) presega vsaj za 3-krat, istovetiti (se) pa celo vsaj za za 10-krat) glagol indentificirati (se).
    Obravnavani pomen nastopa zlasti v skladenjskih strukturah "identificirati (se) s čim/kom" in "identificirati (se) kot kaj/kdo". Poleg tega ima identificirati (oblika brez se) še pomen 'ugotavljati identičnost, identiteto' (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=identificirati), ki ga (po)istovetiti (se) nima.

    Glagol identificirati (se) je sicer res prevzet prek nemščine, izhodišče pa ima v latinskem idem 'isti' in facere 'delati' (https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4286884/identicen?View=1&Query=identificirati). S tega vidika je njegova raba v knjižnem jeziku neproblematična. Kot velja za večino glagolov na -irati, lahko glede na sobesedilo nastopa tako nedovršno kot dovršno, kar še povečuje njegovo priročnost za rabo besedilu.

    Iz povedanega je razvidno, da sta glagola istovetiti (se) in poistovetiti se (njuno tvorbeno izhodišče predstavlja iz hrvaščine prevzeti pridevnik istoveten, prim. https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4287004/istoveten?View=1&Query=istovetiti&referencedHeadword=istovẹ́titi) po nastanku bolj ali manj poslovenjena kalka glagola identi-fic-irati.
    Zato nista za rabo v knjižnem jeziku nič bolj – glede na oznako publicistično v SSKJ2 in pri poistovetiti tudi v SP 2001 (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=istovetiti, https://fran.si/iskanje?View=1&Query=poistovetiti) pa morda celo nekoliko manj – primerna.
    Poleg tega noben od njiju praktično ne izkazuje strukture s kot (?(po)istovetiti se kot kaj/kdo), ki je značilna za identificirati (se), pač pa le z veznikom z ((po)istovetiti se s čim/kom).

    Raba identificirati (se) je upravičena tudi z vidika združevanja obeh vidskih vrednosti (nedovršnost in dovršnost); istovetiti (se) in poistovetiti se medtem izražata vsaka svojo, pri čemer razlika ni zgolj predvsem vidska. Istovetiti (se) ima namreč v pomenu komponento 'stanja', 'lastnosti' ("v daljšem trajanju"), poistovetiti (se) pa izraža zlasti prehod [začetek] v to stanje, lastnost. Tako v nasprotju z npr. kuha kosilo : da bi ga skuhal ni najbolj smiselno istoveti se s tem : da bi se poistovetil, pač pa: poistovetil [začel se je istovetiti] se je s tem -> in zdaj se s tem [dolgo, vztrajno] istoveti.
    Zelo redek glagol poistovečati (se) izraža isto kot istovetiti (se); torej ne 'truda, prizadevanja' za istovetenje, pač pa istovetenje kot 'stanje', 'lastnost'.

    Če povzamemo: raba glagola identificirati (se) je knjižnem jeziku upravičena tako z vidika pomenske celovitosti (tudi v kategorialnem pomenu nedovršno : dovršno) kot tudi jezikovne ekonomike (ena oblika).
    Izrazite potrebe po sopomenki tako ni, delno zaznamovano (značilno zlasti za publicistiko, kar potrjuje tudi stanje v korpusu Gigafida) pa je mogoče kot ustreznika rabiti istovetiti (se) in (po)istovetiti se; prvi označuje zlasti stanje, lastnost istovetenja, drugi pa prehod v to stanje.

    Domen Krvina (maj 2019)



Navajanje
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.