Zakaj besede »gramatura« ni v SSKJ
-
Vprašanje:Zanima me, zakaj te besede ni v SSKJ-ju?
Ali obstaja kakšno drugo ime za to fizikalno količino?
Odgovor:Gradivo iz listkovne kartoteke za pripravo Slovarja slovenskega knjižnega jezika (zbrano je bilo v šestdesetih letih 20. stoletja, saj je prva knjiga SSKJ-ja izšla leta 1970) vsebuje za besedo gramatura izpise iz petih različnih virov in razlago masa lista papirja, kartona ali lepenke velikosti 1 m2, izražena v g/m2. Sopomenka je lahko torej masa kvadratnega metra (papirja, kartona, lepenke), izražena v gramih; kot razlaga je zapisana v Papirniškem terminološkem slovarju (1996). Izhodiščna pola te velikosti ima format A0. Z deljenjem vsake pole na polovico dobimo nadaljnje pole: format A4 je šestnajstinka osnovnega formata, torej ima 16 listov recimo 80-gramskega papirja formata A4 maso 80 gramov. Povedano drugače: gramatura navadnega, najpogosteje rabljenega pisarniškega papirja je 80 gramov na kvadratni meter (= 80 g/m2).
O razlogih, zakaj beseda ni bila sprejeta v SSKJ, lahko danes, po več kot pol stoletja, res le ugibamo: morda je bilo zanjo v gradivu premalo izpisov, morda se je urednikom zdela vezana preozko na papirniško stroko. Z gramaturo papirja, kartona ali lepenke imamo opraviti danes v veliko večjem obsegu kot nekdaj, recimo v šoli, v papirnicah, pri tiskalnikih ali pri papirju zanje. Skoraj vsi vsaj občasno tiskamo in pri tem večinoma uporabljamo navaden, 80-gramski pisarniški papir.
Peter Weiss (junij 2019)
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.
Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.