×

Raba predlogov »v« in »na« ob samostalniku »glasovanje«




  • Vprašanje:

    Zanima me raba predlogov v in na ob samostalniku glasovanje (če pustimo vnemar druge predložne možnosti). S kolegi se namreč mnenjsko nekoliko razhajamo glede tele rabe:
    dati na glasovanje > se strinjamo
    v/na glasovanju je naš predlog dobil dovolj podpore
    že v/na prvem glasovanju smo potrdili vse točke


    Odgovor:

    Vaše vprašanje je povezano s predložnimi pari oz. predložnimi dvojnicami, zato je nekoliko daljši uvodni del namenjen teoretični osvetlitvi.

    Nekateri predlogi nastopajo v dvojicah, npr. predložni dvojici na in s/z ter v in iz. Toporišič v svoji slovnici (2004: 423) piše, da je tipična napaka, ki se pripeti pišočim in govorečim, mešanje nasprotnih parov dvojic naz in viz v besednih položajih, ki zahtevajo različne sklone in tako tudi različne predloge (če je kdo na peči, pade z nje, ne iz nje; če je nekdo v hiši, pride iz nje, ne z nje, vendar pa lahko kdo pade s postelje ali iz nje, odvisno od tega, ali nam je pred očmi to, ali je bil kdo na postelji ali v postelji). V nekaterih rabah sicer prihaja do mešanja predlogov, npr. gremo na Koroško in pridemo s ali iz Koroške.

    Pri izbiri ustrezne dvojice nam lahko pomagata vprašanji kam? (odgovor predvideva samostalnik v tožilniku) ali kje? (odgovor predvideva samostalnik v mestniku), predlog v teh položajih ostaja isti (bodisi na bodisi v).

    (1) Če na vprašanji kam? in kje? odgovorimo s predlogom na, bo na vprašanje od kod? (odgovor predvideva samostalnik v rodilniku in zamenjavo predloga) odgovor s/z, odvisno od glasu, na katerega se začenja beseda za predlogom, npr. grem na Jalovec, zato pozdravljam z Jalovca.

    (2) Če na vprašanji kam? in kje? odgovorimo s predlogom v, bo na vprašanje od kod? (odgovor predvideva samostalnik v rodilniku in zamenjavo predloga) odgovor iz, npr. dam v škatlo, zato vzamem iz škatle.

    tabela1.PNG

    Ko izražamo prostorske pomene, po navadi nimamo večjih težav, ali bomo izbrali par viz ali nas/z, saj si lahko predmet predstavljamo v prostoru, glede na to pa izberemo ustrezno predložno dvojico – bodisi v in iz bodisi na in s/z. Več težav imamo pri abstraktnejših zvezah (med te bi lahko uvrstili tudi besedno zvezo dati na glasovanje), kjer nam še tako dobra prostorska predstava ne pomaga kaj dosti ali pa za izražanje istega pomena v jezikovni rabi obstaja več različnih predlogov oz. se določeni predlog v besedni zvezi ustali šele z rabo. Tako besedna zveza biti v zvezi pomeni povsem nekaj drugega kot biti na zvezi.

    Kako je torej z ustaljenostjo predloga v tožilniški besedni zvezi dati + predlog + glasovanje v rabi? Za izražanje namena, ki je izražen v tej besedni zvezi, sta se v slovenščini ustalila tako predlog na kot tudi predlog v, torej sta imela ob vzpostavljanju besedne zveze oba predloga možnost za ustalitev.

    Če v iskalnik po starejših besedilih na dLibu vpišemo besedno zvezo dati NA glasovanje, nam iskanje vrne 3031 zadetkov, zapisi segajo v leto 1866. Če iščemo besedno zvezo dati V glasovanje, dobimo le 24 zadetkov, iz česar je razvidno, da se je v tej zvezi ustalil predlog na, kar potrjuje tudi iskanje po SSKJ, saj lahko v njem najdemo zvezo dati predlog na glasovanje v iztočnicah dati, glasovanje, predlog (besedne zveze dati v glasovanje pa ne najdemo). Tudi v Gigafidi, zbirki besedil sodobne slovenščine, je stanje enako. Iskanje besedne zveze dati na glasovanje vrne 439 zadetkov, dati v glasovanje pa le 6 zadetkov. Sklenemo lahko, da se je v tožilniški besedni zvezi (dati na glasovanje, biti na glasovanju) ustalil predlog na, torej bi –upoštevajoč predložne dvojice – v rodilniški besedni pričakovali predlog z (izločiti z glasovanja).

    V rabi je v rodilniški zvezi, ki je precej manj pogosta od tožilniške, mogoče opaziti omahovanje. Če v Gigafidi iščemo rodilniško besedno zvezo v bližini glagolov z nasprotnim pomenom glagolu dati, vidimo, da v rodilniški rabi prevladuje raba predloga iz, čeprav bi pričakovali predlog z.

    tabela2.PNG

    Močan vpliv na to rabo imajo verjetno glagoli, saj je pri vseh pomen povezan s tem, da nekaj odstranimo iz skupine, celote. Pri tem najbrž prevlada prostorska predstava, da gre nekaj iz nečesa, kar se kaže v izbiri predloga iz.
    Podobno omahovanje je mogoče opaziti tudi v mestniški rabi. Ko iščemo na glasovanju v Gigafidi, dobimo 1225 zadetkov, ko iščemo zvezo v glasovanju, je zadetkov 946.

    Poglejmo še vaše primere: v vseh zvezah bi bila glede na ustaljenost besedne zveze dati na glasovanje pričakovana raba predloga na, saj ste zapisali primere tožilniške in mestniške rabe, v katerih uporabljamo isti predlog. V prvem primeru gre za tožilniško rabo (dati na glasovanje), v drugih dveh pa mestniško (na glasovanju je naš predlog dobil dovolj podpore ter na prvem glasovanju smo potrdili vse točke). A kot smo ugotovili, v knjižnem jeziku živi tudi predlog v.

    Oba predloga sta za knjižni jezik sprejemljiva, katerega od njiju boste izbrali, je odvisno od vaših jezikovnih izkušenj, od tega, katero možnost prej prikličete v spomin, se vam zdi običajnejša. In še dobrohotno priporočilo – ko tvorite besedilo, uporabljajte le enega od predložnih parov.

    Manca Černivec (oktober 2019)



Navajanje
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.