»Nična« ali »ničelna toleranca« do nasilja?

Moderator

Vprašanje:

V monografiji Novejša slovenska leksika: (v povezavi s spletnimi jezikovnimi viri) sta bili med sopomenskimi besednimi zvezami našteti tudi nična toleranca in ničelna toleranca. V Slovarju novejšega besedja take zveze ni, enako ne v SSKJ2, čeprav v družboslovnih panogah živita obe različici. Kakšen je bil razlog, da zveze niste vključili?
Prosimo za odgovor tudi, če zvezo odsvetujete.
Katero zvezo priporočate danes za rabo v družboslovnih prispevkih (npr. Želimo, da bi srednješolska populacija osvojila ničelno/nično toleranco do nasilja) in katera bo vključena v novejše slovarje?

Odgovor:

Iz jezikovne rabe, kot se kaže v korpusu Gigafida, je razvidno, da sta besedni zvezi, ki jih navajate, sopomenki in da je njun pomen 'toleranca [do neprimernega vedenja ali ravnanja] na ničti stopnji, z vrednostjo nič' oziroma (manj shematično) 'odločna, načelna zavrnitev [neprimernega vedenja ali ravnanja]'.

Ker pridevnik ničen po SSKJ2 med drugim pomeni 'zelo majhen, neznaten', ničeln pa 'nanašajoč se na ničlo', je ustreznejša različica besedne zveze ničelna toleranca.

Pridevnik ničelni namreč najpogosteje stoji pred samostalniki, ki pomenijo nekaj, čemur lahko določimo stopnjo na lestvici (npr. ničelna stopnja, točka), oziroma nekaj, kar lahko izračunamo, izmerimo (npr. ničelna rast česa, gravitacija).

Pomensko manj ustrezna različica nična toleranca se pojavlja mnogo redkeje (66 pojavitev v korpusu Gigafida 2.0), pri čemer prevladujejo internetni viri. Ustreznejša različica ničelna toleranca se v korpusu pojavi 936-krat. Korpus akademske slovenščine (KAS) kaže, da zveza ničelna toleranca v primerjavi z zvezo nična toleranca prevladuje tudi v strokovnih besedilih (869 : 227 pojavitev).

Nobena od različic besedne zveze do zdaj še ni bila uslovarjena, ker je, kot kaže besedilni korpus Gigafida, raba zveze ničelna toleranca pričela naraščati šele leta 2013, torej po prvi izdaji Slovarja novejšega besedja slovenskega jezika. Danes je raba zveze dovolj pogosta, da že presega frekvenčni prag za uvrstitev v slovar in bi bila v prihodnje lahko uvrščena v katerega od letnih prirastkov nastajajočega eSSKJ – Slovarja slovenskega knjižnega jezika.

Špela Petric Žižić (oktober 2019)