×

Sklanjanje imen držav: »Siera Leone«, »Gvineja Bissau« in »Burkina Faso«




  • Vprašanje:

    Zanima me, kako se sklanja imena teh držav, ki imajo nekoliko »specifična« imena.

    Recimo države Sierra Leone, Gvineja Bissau in Burkina Faso. Ali se sklanja zgolj prvi del imena ali tudi drugi?


    Odgovor:

    Pregled večbesednih zemljepisnih imen v pravilih in slovarju Slovenskega pravopisa 2001 razkriva razmeroma trdna načela, ki pa se ob nekaterih imenih niso uveljavila. Imena, ki jih naštevate, Sierra Leone, Gvineja Bissau in Burkina Faso, se vedejo nekoliko drugače, kot je predvideno.

    V nadaljevanju so predstavljena vsa načela za oblikoslovno pregibanje večbesednih lastnih imen s primeri:

    1. Če sta obe sestavini ujemalni, sklanjamo obe:

    SP 2001
    Costa Brava -e -e ž
    Mohendžo Daro -a -a ž
    Siêrra Neváda -a -a ž
    Forum Romanum -a -a m
    Rio Bravo -a -a m

    1. Če sta sestavini neujemalni, ju sklanjamo različno, odvisno od tipa samostalniške zveze z desnim prilastkom.

    a) V podstavi imena razberemo občnoimensko jedro z imenovalniškim prilastkom in sklanjamo le drugo/zadnjo sestavino:

    SP 2001
    Cape Kennedy ~ -ja [kêjp kénedi] m
    Cape Town ~ -a [kêjp táu̯n] m
    Côte d'Or ~ -a [kót dór] m
    Castél Gandólfo ~ -a [ka] m
    Mount Éverest ~ -a [mónt] m
    Phnóm Pénh ~ -a [pnom pen] m
    Pórt Sáid ~ -a [sajd-] m
    Dar es Salaam ~ ~ -a [dár es salám] m

    Opomba:
    Namesto (Lágo Maggióre -a ~ [adžo] m) danes pogosteje uporabljamo jezero Maggiore.

    b) Drugače se vedejo imena z jedrom v ženskem spolu, ki so v SP 2001 opisane neenotno:

    SP 2001
    Siêrra Leóne -e ~ [sjera] ž
    Gvinêja Bissáu -e -a [bisav-] ž, zem. i. (ȇ ȃ) |afriška država|: v ~i Bissauu
    Burkína Fáso ~ -a m, zem. i. (ȋ ȃ) |afriška država|: v ~ ~u
    Próxima Centáuri -e ~ [ksi au̯] ž, zem. i. (ọ̑ ȃ) |Soncu najbližja zvezda|

    V rabi se izkazuje, da je enotnosti v tej skupini več. Prvo sestavino najpogosteje dojemamo kot jedrno, zato jo sklanjamo, druga sestavina pa se sklanja redkeje, npr. Prihaja iz Gvineje Bissau:

    sklanjamo obe sestavini sklanjamo le prvo (ž) sklanjamo le drugo (m)
    Sierra Leone v Sierri Leoneju v Sierri Leone v Sierra Leoneju
    12 468 203
    Sierra Leone iz Sierre Leoneja iz Sierre Leone iz Sierra Leoneja
    13 101 54
    Gvineja Bissau v Gvineji Bissauu v Gvineji Bissau v Gvineja Bissauu
    10 24 0
    Burkina Faso v Burkini Fasu v Burkini Faso v Burkina Fasu
    5 178 104

    To skupino bi bilo smiselno poenotiti v skladu s prevladujočo prakso, ki je povedna zlasti pri imenu Burkina Faso, saj so uporabniki kljub pravopisnemu določilu v slovarskem delu ravnali pogosteje drugače. Slednje utemeljuje tudi predlog v ePravopisu:

    ePravopis
    Burkína Fáso -e ~ ž, zem. i.

    c) Če je desni prilastek predložna zveza, sklanjamo le prvo sestavino, podobno kot npr. ime Šmartno ob Paki:

    Cortína d'Ampézzo -e ~ [kortina dampeco] ž, zem. i. (ȋ ẹ̑) |italijansko mesto|: v ~i ~
    Santiágo de Compostéla -a ~ ~ [tja ko] m, zem. i. (ȃ ẹ̑) |špansko mesto|: v ~u ~ ~
    Lágo di Gárda -a ~ ~ m, zem. i. (ȃ ȃ) Gardsko jezero
    Réggio nell'Emília -a ~ ~ [redžo nel emilija] m, zem. i. (ẹ̑ ȋ) |italijansko mesto|: v ~u ~ ~

    1. Če občutimo prvo sestavino kot nesamostojno (o tem SP 2001 v členu 857), je ne sklanjamo, temveč sklanjamo le drugo sestavino. Nesamostojnost prve sestavine je povezana s pridevniškim značajem prve sestavine. Ta se namreč sklanja z neglasovnimi končnicami oz. se, nestrokovno povedano, ne sklanja.

    V to skupino uvrščamo:
    a) vse vrste samostalniških zvez z levim pridevniškim prilastkom, tudi če je pridevniški prilastek nastal s konverzijo iz samostalnika oz. se prvotni samostalnik zdaj uporablja pridevniško:

    SP 2001
    Ádis Abéba ~ -e ž, zem. i. (ȃ ẹ̑) |glavno mesto Etiopije|: v ~ ~I
    East River ~ -ja [íst ríver] m, druga enota z -em zem. i. (ȋ ȋ) Vzhodna reka
    Líttle Róck ~ -a [litəl rok] m, zem. i. (ȋ ọ̑) |mesto v ZDA|: v ~ ~u
    Long Island ~ -a [lóng ájlend-] m, zem. i. (ọ́ ȃ) |ameriški otok|: na ~ ~u
    New Jersey ~ -ja [njú džêrsi] m, druga enota z -em zem. i. (ȗ ȇ) |ameriška zvezna država|: v ~ ~u
    Máchu Pícchu ~ -ja [maču pikču] m, druga enota z -em zem. i. (ȃ ȋ) |perujsko mesto|: v ~ ~u
    Úlan Bátor ~ -ja m, druga enota z -em zem. i. (ȗ ȃ) |glavno mesto Mongolije|: v ~ ~u
    Útar Pradéš ~ -a m, druga enota z -em zem. i. (ȗ ẹ̑) |indijska zvezna država|: v ~ ~u
    Sán Diégo ~ -a [dije] m, zem. i. (ȃ ẹ̑) |mesto v ZDA|: v ~ ~u
    Sánkt Péterburg ~ -a [tə] m, zem. i. (ȃ ẹ̑) |rusko mesto|: v ~ ~u
    Sánta Fé ~ -êja m, druga enota s -em zem. i. (ȃẹ̑ ȃȇ) |argentinsko mesto|: v ~ ~u

    Palm Beach ~ -a [pálm bíč] m, druga enota s -em zem. i. (ȃ ȋ) |mesto v ZDA|: v ~ ~u
    Ámu Dárja ~ -e ž, zem. i. (ȃ ȃ) |azijska reka|
    Sír Dárja ~ -e ž, zem. i. (ȋ ȃ) |kazahstanska reka| (Darja = ‘reka’)
    Thunder Bay ~ -a [tándər bêj] m, druga enota s -em zem. i. (ȃ ȇ) |kanadsko mesto|: v ~ ~u
    Rhode Island ~ -a [rôu̯d ájlend-] m, zem. i. (ȏ ȃ) |ameriška zvezna država|: v ~ ~u
    Pearl Harbor ~ -ja [pêrl hárbor] m, druga enota s -em zem. i. (ȇ ȃ) |ameriško vojaško pristanišče na Havajih|: v ~ ~u

    b) vsa imena, pri katerih je prva sestavina nesamostojna (npr. kot člen ipd.):

    SP 2001
    La Páz ~ -a m, zem. i. (ȃ) |glavno mesto Bolivije|: v ~ ~u
    Las Pálmas ~ -a m, zem. i. (ȃ) |provinca na Kanarskih otokih|: v ~ ~u
    Le Hávre ~ -ra [lə avər] m, zem. i. (á) |francosko mesto|: v ~ ~u
    Los Angeles ~ -a [éndželes] m, zem. i. (ẹ̑) |mesto v ZDA|: v ~ ~u
    Tel Avív ~ -a m, zem. i. (ȋ) |glavno mesto Izraela|: v ~u

    Helena Dobrovoljc (oktober 2019)



Navajanje
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.