Velika ali mala začetnica pri zapisu zakonov, odlokov, pravilnikov in delovnih teles, komisij

Moderator

Vprašanje:

Zanima me, kako se dejansko pravilno piše tale kratek stavek. Kaj je res z veliko in kaj z malo, torej uporaba besed zakon, odlok, pravilnik, statutarno-pravna komisija.

Primer namišljenega članka za občinsko glasilo:

Svetnice in svetniki Občinskega sveta Občine Domžale so razpravljali o Zakonu o nadomestilu stavbnega zemljišča, na katerega je dala Statutarno-pravna komisija ustrezne pripombe. Te je Odbor za družbene dejavnosti podprl z večino glasov, dodali pa so, da bodo podprli tudi predlagani Pravilnik o višini samega nadomestila.

Odgovor:

Če v besedilu želite poudariti, da je določeno telo razpravljalo o nekem odloku, zakonu, ki ima svoje ime, uporabite veliko začetnico. S to veliko začetnico se izognete ugibanjem, ali gre za poljudno poimenovanje nečesa ali za natančno določen organ oz. telo ali zakon, besedilo, akt ... Kadar natančnega naslova ne vemo ali pa je to za sporočilo manj pomembno, uporabimo malo začetnico. Npr. če poročamo o volilnem zakonu, ki se imenuje Zakon o lokalnih volitvah, je v prvem primeru raba male začetnice nedvoumna.

Tudi kadar je v ospredju vrsta organa, zakona …, uporabimo malo začetnico.

Razlog, da se problem pojavlja pri stvarnih lastnih imenih, lahko poiščemo v tem, da so stvarna imena organov, društev, komisij, odlokov ipd. pogosto opisna. V vašem besedilu je neka komisija imenovana statutarno-pravna komisija: to je vrsta komisije, ki jo mora ustanoviti vsaka občina. Pri opisu dogodka, dogajanja, pri katerem se pričakuje, da se bodo nanj sklicevali (gre torej za višjo stopnjo uradnosti zaradi referenčnosti), pa smo bolj konkretni (navajamo konkretno sejo ali sklep ali pripombe, datum ipd.):

Na seji Statutarno-pravne komisije Občine Domžale, ki je v jasno določeni sestavi tega in tega dne razpravljala o Zakonu o nadomestilu stavbnega zemljišča, je bilo ...

Zapis velike začetnice torej deloma uravnava sam pisec v okvirih, ki jih določajo pravopisna pravila, ko se odloča, katero stopnjo natančnosti želi pri ubesedovanju prikazati. Odločamo se različno: npr. časopis Delo ima pri tem notranjo uredniško in jezikovno politiko in že leta vsa podobna imena zapisuje z malo začetnico. Odločitev je najbrž nastala še pod vplivom Slovenskega pravopisa 1962, saj so tedaj tudi jezikoslovci »svarili« pred vplivom nemških ali angleških besedil. Toda, če se vrnemo k vašemu besedilu: zaradi želje po konkretnosti ste uporabljali veliko začetnico, kar pomeni, da so v besedilu naslednja lastna imena:

Občinski svet Občine Domžale
Zakon o nadomestilu stavbnega zemljišča
Statutarno-pravna komisija
Odbor za družbene dejavnosti

Nekaj nejasnosti je pri zadnjem, tj. pravilniku, za katerega ne vemo, kako se natančno imenuje. Najbrž ga niso poimenovali »Pravilnik o višini samega nadomestila«? Ali pač? Če tega ne vemo, je v takih primerih bolje uporabiti malo začetnico, saj ob navedenem dejstvu, da gre za občinsko glasilo, pričakujemo manjšo stopnjo uradnosti. Takole:

Svetnice in svetniki Občinskega sveta Občine Domžale so razpravljali o Zakonu o nadomestilu stavbnega zemljišča, na katerega je dala Statutarno-pravna komisija ustrezne pripombe. Te je Odbor za družbene dejavnosti podprl z večino glasov, dodali pa so, da bodo podprli tudi predlagani pravilnik o višini samega nadomestila.

Helena Dobrovoljc (oktober 2019)