×

Pisanje zemljepisnega imena »slovenska Istra«




  • Vprašanje:

    Vljudno vas prosim za odgovor na spodnje vprašanje, s katerim se ukvarjam že dlje časa in kjer me odgovori lektorjev iz prakse, da je pač raba velike začetnice v porastu (torej Slovenska Istra namesto slovenska Istra), ne prepričajo, ker si tako lahko odgovorim tudi sama.

    Zato vljudno prosim za strokovno utemeljitev ene ali druge možnosti, na katero se bom lahko oprla pri nadaljnji rabi male/velike začetnice in še zlasti v debati o tej temi.

    In sicer gre za vprašanje v zvezi z rabo male/velike začetnice pridevnika slovenski v nenaselbinskem zemljepisnem imenu, ki označuje slovenski del Istrskega polotoka, to je slovenska/Slovenska Istra.

    Menim, da prva beseda sploh (še) ni del zemljepisnega imena, temveč ga zgolj (še) natančneje določa, podobno kot je v primeru avstrijska Koroška.

    Proti rabi velike začetnice govori tudi dejstvo, da ne rabimo velike začetnice, ko govorimo o hrvaškem delu Istre, torej zgolj Istra oz. hrvaška Istra ali hrvaški del Istre, ne pa Hrvaška Istra.

    Zavedam se, da je pogostost rabe male/velike začetnice v prid slednji, kar si razlagam z močjo prestižnosti, ki jo pač ima velika začetnica ...

    Kako se torej odločiti? Je v tem primeru raba lahko utemeljitev za veliko začetnico?

    V. T.


    Odgovor:

    V normativnih priročnikih je doslej bilo in je še kodificirano zemljepisno lastno ime Istra, pri čemer pridevnik slovenski/hrvaški ni del lastnega imena. To obliko imena izpričujejo tudi nekateri leksikoni in enciklopedije. Zagovorniki rabe velike začetnice pridevnika izhajajo iz prepričanja, da je ime geografske enote v resnici Slovenska/Hrvaška Istra. Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen za enkrat ne daje novih priporočil, ki bi upravičevala spremembo kodifikacije, vendar bi v prihodnje argumenti stroke (zlasti geografske) lahko vplivali na spremembo v imenu te zemljepisne danosti.

    Nataša Jakop