Sklon pridevnika v oziralniškem odvisniku: navezovalni tožilnik

Moderator

Vprašanje:

Zanima me, če pridevnik v odvisniku ohrani obliko iz glavnega stavka ali, ker stoji sam, spremeni sklon?

Primer: V skalah in tudi v naših gorah smo v krasni naravi našli drug svet, svoboden in pravičen, bili smo med ljudmi, ki smo jim lahko zaupali in kjer ni bilo mogoče dajati prednosti manj sposobnim.

Ali bi moralo pisati: ... v krasni naravi našli drug svet, svobodnega in pravičnega, bili smo ...?

Odgovor:

Če se pridevnik uporablja v tožilniku ednine samostojno, brez samostalnika moškega spola, ki pomeni neživo ali živo (samostalnik je moral biti omenjen ali mišljen že prej, lahko tudi v množini ali dvojini), nastopa v obliki, ki je enaka rodilniški; imenuje se tudi navezovalni ali osiroteli tožilnik -- navezovalni, ker se pridevnik navezuje na samostalnik, ki stoji na levi ali pa je znan iz konteksta, ali osiroteli, ker pridevnik stoji sam, kot sirota, brez samostalnika, ki bi pridevniku praviloma moral slediti:

Vzel bi drug kruh, polnozrnatega.
Vzel bom polnozrnatega. (Iz okoliščin vemo, da gre za kruh.)
Dobili so novega labradorca, črnega.
Izmed dveh psov so izbrali črnega.

Pridevnik se v tožilniku pred samostalnikom moškega spola, ki pomeni kaj neživega, uporablja v obliki, ki je enaka imenovalniški:

Vzel bom črni kruh.

Pred samostalnikom, ki pomeni kaj živega, pa se uporablja oblika, enaka rodilniški:

Izbrali so črnega labradorca.

Rodilniška je oblika pridevnika pred samostalnikom ali brez njega ob zanikanem povedku:

Nočem belega kruha.
Nočem belega. (Iz konteksta je znano, da gre za kruh ipd.)
Niso izbrali črnega labradorca.
Niso izbrali črnega, ampak belega. (Znano mora biti, da labradorca ipd.)

Prvi navedeni primer bi lahko imeli za pravilnega edinole z zamišljeno in tu izpuščeno pojasnjevalno zvezo ki je (ali ki je bil ipd. -- ta ob sebi zahteva imenovalniško obliko), vendar bi bilo takšno opuščanje izjemno; z zapisano pojasnjevalno zvezo sta pridevniški obliki, v imenovalniku, seveda brezgrajni:

V skalah in tudi v naših gorah smo v krasni naravi našli drug svet, ki je svoboden in pravičen, bili smo med ljudmi, ki smo jim lahko zaupali in kjer ni bilo mogoče dajati prednosti manj sposobnim.

V skladu s tu povedanim je za mnogo primerov in slovenskih uporabnikov najbolj navadno uporabiti zadnja dva pridevnika v tožilniški obliki, kot ste jo zapisali v drugem primeru že sami; samostalnik svet pomeni nekaj neživega in je v tožilniku ednine zapisan že pred njima, pridevnika svoboden in pravičen pa stojita v (navezovalnem) tožilniku ednine, ki je oblikovno enak rodilniku:

V skalah in tudi v naših gorah smo v krasni naravi našli drug svet, svobodnega in pravičnega, bili smo med ljudmi, ki smo jim lahko zaupali in kjer ni bilo mogoče dajati prednosti manj sposobnim.

Vendar to pravilo ne deluje brezizjemno in ga uporabniki tudi ne uveljavljamo na enak način. Očitno pri odločanju o obliki pridevnika deluje globinska skladnja, ki se je slabo zavedamo ali se je sploh ne. Spodnji primer lahko na primer preoblikujemo tako, da pridevniško zvezo z njenega izhodiščnega (skladenjsko nevtralnega) položaja prestavimo za jedro, pri čemer do pretvorbe v navezovalni tožilnik ne pride nujno:

Zbudili smo se v nov, sončen in jasen dan. >>
Zbudili smo se v nov dan, sončen in jasen.
(Oziroma Zbudili smo se v nov dan, sončnega in jasnega, če pretvorbo opravimo.)

Peter Weiss, Tina Lengar Verovnik (november 2019)