Ustvarjanje novih besed po analogiji: obujanje besedne družine »velereja«, »velerejec«, »velerejka«

[Moderator]

Vprašanje:

Beseda velerejka (kot ženska, ki se ukvarja z velerejo živali) ne obstaja v slovarjih. Ne obstaja pa niti beseda velereja, ki pa jo je mogoče najti v nekaj virih (npr. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-6FG7FMTS/c75e35a3-e41a-4146-a7b0-64b1436478fd/PDF in http://www.genska-banka.si/wp-content/uploads/2018/08/Salehar_2012_prva_kranjska.pdf, ki referira na nadaljnji pisni vir).
Pojem je očitno zloženka iz vele (link url)* (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=vele) in reja (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=reja).
V slovarjih ne obstaja niti beseda *vejerejec, ki pa jo je mogoče najti v enem viru (http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J5GAM452/22f3e737-4941-47e9-a886-fbce898347f4/PDF).

Beseda rejec je običajna (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=rejec), ženska oblika rejka pa je dosegljiva v Pleteršnikovem slovarju (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=rejka) in Besedišču (http://bos.zrc-sazu.si/cgi/ada.exe?name=besedisc&expression=rejka). Vendar je besedo rejka mogoče najti v standardni klasifikaciji poklicev 2008 (https://www.stat.si/skp/Esearch.aspx) kot žensko obliko besede rejec. V slovarjih (SSKJ, Pleteršnikov slovar in Besedišče) je mogoče najti kombinacije živinorejec/živinorejka (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=živinorejec), prašičerejec/prašičerejka (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=prašičerejec) in svinjerejec/svinjerejka (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=svinjerejec in http://bos.zrc-sazu.si/cgi/ada.exe?name=besedisc&expression=svinjerejka).

Ob enakih izhodiščih, kot je iz besede rejec (pa tudi živinorejec, prašičerejec in svinjerejec) mogoče ustvariti besedo rejka (pa tudi živinorejka, prašičerejka in svinjerejka), je iz besede velerejec ustvarjena beseda velerejka. Je dopustno tako ustvarjanje besede velerejka? Za določen namen bi moral ugotoviti, ali je mogoče oblikovati besedo – samostalnik, ki je sestavljen le iz ene besede. Za namen uporabe opisi »ženska, ki se ukvarja z velerejo živali«, »ženska, ki se ukvarja z rejo živali na veliko/debelo«, »ženska, ki se ukvarja z rejo živali v velikem številu« ali podobno niso primerni oziroma uporabljivi.

Ali je sicer mogoče s podobnimi prijemi/načini (po analogiji) ustvarjati dopustne besede, ki jih sicer ni v slovarjih?

Odgovor:

Ne samo potrebno, zaželeno in celo nujno je delati nove besede, saj obstoječe poimenujejo pojme sedanjega in preteklega sveta, nove in bodoče pojme pa lahko poimenujemo le z novimi besedami, ki so lahko domače (npr. všeček) ali prevzete (npr. bankomat), in razvojem novih pomenov že uveljavljenih (npr. računalniška miška).
Ob tem se moramo zavedati, da ima jezik nekaj sto tisoč nelastnoimenskih besed in da slovar srednjega obsega, kot je SSKJ, ne prinaša opisov vseh, temveč le najpogostejših. Besedna družina velereja, velerejec, velerejka, velerejski, ki se popolnoma vklaplja v besedotvorni sistem slovenskega knjižnega jezika, pri nas živi že vsaj od začetka prejšnjega stoletja, vendar zaradi redke pojavnosti ni bila uvrščena v noben slovar. Prvi dostopni zapis je iz leta 1917, ko je ptujski tednik Štajerc objavil sestavek o reji drobnice, v katerem je mdr. zapisana poved: Ako bodoči velerejec počne z dolgovi, ne bo iz takšnega podjetja nič prida.

Marko Snoj (november 2019)