O izrazih »rejenec«, »posvojenec« nekdaj in danes

[Moderator]

Vprašanje:

Leta 2015 sem izdala pesmi pesnice Vere Albreht. Ena izmed pesmi ima naslov Svojemu Rejencu. V opombi sem napisala, da sta Vera in Fran Albreht skrbela za vojno siroto J. K. iz Bosne. Pred nekaj tedni, pa me je posvojeno dekle opozorilo da naslov pesmi verjetno ni pravilen (pesem je naslovila avtorica). Dekle je sklepalo, da Albrehta nista prejemala denarja, torej ni šlo za rejenca. Res je, toda otroka nista posvojila, sta pa zanj skrbela. Imamo kak izraz za tako obliko skrbi za otroka? Fantič sam ni vedel za svoj priimek in od kod je, le za ime Jovo. Spominjal pa se je grozot, ki jih je doživel. Ko so ugotovili kdo je, je imel svoj priimek.
Marsikaj je bilo zanj novega: biti obut, ne metati stvari skozi okno, kuhana hrana, ne pljuvati po stanovanju, ... Fran Albreht je izjavil Jovo na novo, Vera je napisala pesem Ob koncu šolskega leta. Po ustnem izročilu v naši družini je bil to začetek fraze Jovo na novo.

Jovo, na novo / je očka dejal, / prvo petletko / zdaj si prestal. / Jovo, na novo / težko je bilo, / a z dobro voljo vendar je šlo. / ...

Odgovor:

Izrazi rejenec, rejenka, rejništvo so v sodobnem času povezani s plačilom, kar kaže tudi redakcija v obeh izdajah SSKJ:

rejênec -nca m (é)
tuj otrok, ki ga kdo za plačilo vzame v popolno oskrbo: skrbeti za rejenca / rejenec se je poročil z domačo hčerjo / ekspr. te živali so rejenci mravelj

Nekdaj, zlasti v obdobjih pred institucionalizacijo skrbstva, pa so bili omenjeni izrazi povezani tudi s povsem človeško in solidarnostno skrbjo za sirote, ki se ni opravljala za plačilo. O tem pričajo zlasti starejši, tudi literarni viri, npr. povest »Hudo Brezno ali Gozdarjev rejenec« Frana Erjavca (1864); »Rejenčeva osveta« Janka Kersnika (1905) ipd.

Pleteršnikov slovar to nakazuje tudi z redakcijo, iz katere je razvidno, da lahko razumemo izraz rejenec v več pomenih – kot skrbništvo nad otrokom (podčrtano) in tudi kot posvojitev:

reję́nəc, -nca, m. das Pflegekind, der Pflegesohn; kraljeva hči ga za rejenca vzame, Ravn.; — der Adoptivsohn, Dol.; — der Kostknabe, Cig., Jan.; — der Zögling, V.-Cig.

Če se je avtorica odločila za izraz rejenec, je izbira glede na okoliščine in ustrezna, vsekakor pa prepuščena avtorici in njenemu dojemanju izrazja.

Helena Dobrovoljc (november 2019)