Katera oblika je ustrezna: »katehet«, »katehist«, »katehetinja«, »katehistinja«?

Moderator

Vprašanje:

Na vas bi rad naslovil vprašanje, uporaba katere besede je bolj pravilna. Katehet ali katehist in enako za žensko obliko. Če pogledamo SSKJ vsebuje zgolj geslo katehet za moško obliko, geslo katehist pa je zapisano samo v pravopisu. Pri ženski obliki je drugače, saj SSKJ vsebuje obe gesli. To je najverjetneje posledica rabe v pogovornem jeziku, saj se bolj uporablja izraz katehet kot katehist in na drugi stranj bolj katehistinja kot katehetinja. Če izvira poimenovanje službe iz dejavnosti, torej kateheze, je, po mojem skromnem mnenju, bolj pravilna uporaba izraza katehet in katehetinja.

Glede na to, da se zadnje čase želi na silo vpeljati izraz katehist, ki v krogih, v katerih se uporablja, bi bilo dobro, če bi raziskali to področje in podali odgovor, da se bomo lahko po njem usmerjali.

Hvala vam sicer za vaše pomembno delo, ki ga opravljate!

Odgovor:

Obe prevzeti poimenovanji za osebo, ki poučuje verouk, smo prevzeli prek nemščine (der Katechet in der Katechist), tako tudi samostalnik kateheza (die Katechese). Samostalnik kateheza torej v slovenščini besedotvorno ni vplival na nastanek poimenovanj za osebo. Poimenovanja za ženske oblike so tvorjena iz samostalnika moškega spola – iz samostalnika katehet z dodajanjem pripone -inja nastane katehetinja, iz samostalnika katehist z dodajanjem pripone -inja nastane katehistinja. Kot ste že sami ugotovili, se informacije v jezikovnih priročnikih nekoliko razlikujejo. Kako jih razumeti?

Slovar slovenskega knjižnega jezika beleži le tiste besede, ki so v knjižnem jeziku ustrezne in so bile v obdobju nastanka izkazane v rabi (2. knjiga SSKJ, v kateri so tudi geselski sestavki na k, je izšla leta 1975), pravopisni slovarji pa poleg teh v nekaterih sestavkih (kot je npr. sestavek katehet za poimenovanje poklica) beležijo še sistemsko predvidljive oziroma mogoče oblike, ki pa niso nujno izkazane v rabi.

V SSKJ najdemo geselske sestavke katehet, katehistinja, katehetinja. V Slovenskem pravopisu 2001 (in pred njim tudi v pravopisih iz leta 1962, 1950) so geselski sestavki katehet, katehetinja, katehist, katehistinja. V pravopisu iz leta 1935 katehist še ni bil zabeležen, kar pomeni, da se je katehist v rabi začel pojavljati kasneje kot katehet (a se očitno poimenovanje ni dovolj ustalilo, da bi ga zabeležili tudi v SSKJ).

Danes je v splošni rabi pogostejše poimenovanje katehet (prav tako tudi v strokovni rabi, npr. v Bogoslovnem vestniku, tudi v Družini). Zanimivo je, da se je v rabi (tako splošni kot strokovni) za žensko poimenovanje uveljavila oblika katehistinja, čeprav bi izhajajoč iz v rabi prevladujočega moškega poimenovanja pričakovali poimenovanje katehetinja; tudi druga v rabi izkazana poimenovanja tvorimo iz poimenovanja katehet (npr. pridevnik katehetski, ne pa katehističen).

V rabi se velikokrat zgodi, da se pri iskanju (drugotnega) ženskega poimenovanja ob moškem vzpostavi več poimenovalnih možnosti, povezanih z obrazilom (npr. general > generalka, generalinja, generalica; dekan > dekanka, dekanja, dekanica), v želji po gospodarnosti pa se odločimo za eno. Pri katehetinji in katehistinji gre za nekoliko drugačen nastanek, saj imata obe poimenovanji isto obrazilo (-inja), različni pa sta podstavi, na kateri se pripenja obrazilo (katehet- in katehist-).

Upoštevajoč zapisano lahko sklenemo, da je za moško obliko najustreznejše poimenovanje katehet in – v želji po sistemskosti – iz njega tvorjeno poimenovanje za žensko obliko, tj. katehetinja (podobno tudi pridevnik katehetski), pri čemer je treba upoštevati, da sta sistemsko enako pravilni tudi poimenovanji katehist in katehistinja, ki pa nimata sistemskega pridevnika katehističen.

Manca Černivec (november 2019)

_{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.}