×

Tvorba vrstnega pridevnika iz krajev s končnico -ec




  • Vprašanje:

    Zanima me za eno izjemo, pri kateri se vrstni pridevnik iz kraja tvori drugače kot pri drugih krajih z isto končnico. Govorim o kraju Žalec, kjer je vrstni pridevnik žalski. V drugih primerih krajev z isto končnico, kot so Logatec, Rogatec, Bovec, pa se pridevnik konča na -ški.

    Kaj je torej razlog, da je Žalec (žalski) izjema?


    Odgovor:

    Pridevniške (in stanovniške) oblike, izpeljane iz krajevnih imen, prvotno praviloma niso vsebovale krajevnoimenskih pripon -iče, -ica, -jane, -ina, -ek/-ik, -ski, -sk, -n, -ec, vendar se je s časom zaradi analogij in včasih zaradi umetnega poknjiževanja ponekod stanje spremenilo. Pri imenih Logatec in Rogatec so pridevniške oblike tvorjene iz osnov Logat- in Rogat- s pripono -ski, vendar je sklop -ts- rezultiral v -š-, podobno kot je Hrvat-ska v slovenščini dala Hrvaško. Pri substratnem imenu Bovec je končaj -ec del osnove, zato je sodeloval pri tvorbi pridevnika, odtod -ški (iz -cski), pri krajevnem imenu Žalec s starejšo množinsko obliko Žalci pa je pridevnik žalski tvorjen iz osnove Žal-, enako kot pri krajevnem imenu Žalna pri Grosupljem, katere prebivalci so Žalci.

    Silvo Torkar (november 2019)


    Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.



Navajanje
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.