O sklanjanju in spolu izraza »krav maga«

Moderator

Vprašanje:

Zanima me, po kateri sklanjatvi naj bi sklanjali izraz krav maga (to je borilna veščina oziroma sistem samoobrambe) in ali bi ga lahko zapisovali z eno besedo.

Odgovor:

Izraz krav maga sestavljata dve hebrejski besedi, ki dobesedno pomenita kontaktni boj (krav = ‘boj’; maga = ‘dotik’). Začetnik te borilne veščine je bil slovaški Jud Imi Lichtenfeld, ki je v času vzpona nacizma v Bratislavi v tridesetih letih 20. stoletja razvil tehniko boja »od blizu« zaradi samoobrambe.

Prva sestavina je načeloma nesklonljiva in izkazuje tesno povezanost z jedrno besedo, katere spol pa se v različnih besedilih razlikuje: v besedilnem korpusu Gigafida in na Wikipediji npr. najdemo zapise, ki pričajo o ženskem (Tako je nastala krav maga, preživetveni mehanizem, ki ima samo eno pravilo: uporabljaj vse!) ali moškem spolu (V začetku so ga uporabljali izključno vojska, specialne enote in tajne službe; – V krav magu tekmovanja ne obstajajo, saj bi za to potrebovali pravila in omejitve.).

Na spletnih straneh društev, ki se ukvarjajo s to borilno veščino, najdemo več zapisov, ki govorijo o tem, da se je izraz pri nas uveljavil v ženskem spolu:

S krav mago pa sem združil prijetno s koristnim
Sam razumem, da je krav maga sestavljena iz najboljših prvin boksa, karateja, juda, kick boksa.
Treninge krav mage obiskujem že tretje leto.

Od tod se je prenesla tudi v medije:

Krav mago trenirajo in prakticirajo ne samo pripadniki izraelskih obrambnih (tudi specialnih) sil, temveč tudi druge specialne enote vojske in policije ter obveščevalnih služb po celem svetu. (24ur.com)

Dvobesedni izraz je torej najpogosteje ženskega spola, sklanjamo pa le drugo sestavino, in sicer po prvi ženski sklanjatvi: krav maga, krav mage, krav magi …

Kot vse borilne/samoobrambne veščine (judo, karate), pišemo tudi tudi izraz krav maga z malo začetnico.

Helena Dobrovoljc (november 2019)

_{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.}