×

Pomen pridevnika »postjugoslovanski«




  • Vprašanje:

    Kot ocenjevalka EU projekta sem v angleščini zasledila pojem – post-Jugoslavija (post-Yugoslavia) in postjugoslovanski npr. kontekst / prostor (Post-Yugoslavia / Post-Yugoslavian), tudi književnost v post-Jugoslaviji ("(L)iterature in post-Yugoslavia"). Iz konteksta domnevam, da gre za šest republik bivše SFRJ (1945–1991), danes je to šest/sedem držav kot npr. Bosna in Hercegovina, Črna Gora, Hrvaška, Kosovo (delno priznanje), Slovenija, Severna Makedonija, Srbija.

    Na portalu Fran nisem našla pojma, na Gigafidi je beseda 71-krat omenjena.

    Zastavlja se mi vprašanje, ali pojem jezikovno in/ali politično korekten oz. ali je izraz nostalgije ali post-nostalgije.


    Odgovor:

    Predpona post je prevzeta iz latinščine in označuje pomen 'po'. Pojavlja se v sestavljenkah, npr.:

    SSKJ2

    póstklásičen in pòstklásičen -čna -o prid. (ọ̑-á; ȍ-á)
    nanašajoč se na čas po klasiki: ta latinski izraz je postklasičnega izvora
    ♦ filoz. postklasična buržoazna filozofija filozofske smeri ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja

    póstkomunízem in pòstkomunízem -zma m (ọ̑-ī; ȍ-ī)
    čas, razmere po padcu komunizma: značilnosti postkomunizma; prehod v postkomunizem; komunizem in postkomunizem / ruski postkomunizem; zgodnji postkomunizem; analitiki postkomunizma / desetletje, obdobje postkomunizma

    V pravopisnem slovarju so sestavljenke s predpono post- preusmerjene k slovenščini bližji različici, v kateri je post- nadomeščena s po-:

    SP 2001

    póstoperatíven -vna -o (ọ̑ȋ) pooperacijski póstoperatívni -a -o (ọ̑ȋ) ~o celjenje
    póstdiplómski -a -o (ọ̑ọ̑) podiplomski: ~ študij

    Tudi pridevnik postjugoslovanski je iz angleščine prevzeta sestavljenka, ki jo tam pišejo z vezajem (post-Yugoslavian), v slovenščini pa brez njega. V besedni zvezi postjugoslovanska književnost označuje vrsto književnosti, ki je nastala v obdobju po razpadu Jugoslavije, najverjetneje na področju republik nekdanje Jugoslavije, danes samostojnih držav.

    Izraz je sicer uporabljen 114-krat v Gigafidi 2.0, tudi v zvezi postjugoslovanski film, med drugim tudi v zvezi s samostalnikom literatura, npr. Delo (2015):

    Zelo rada berem. Poleg strokovne literature rada berem romane in poe\zijo. Če je treba, tudi po eno knjigo na dan, saj sem v mladosti obvladala hitro branje. Najraje to počnem popoldne in zvečer. V zadnjem času sem prebrala romane Andreja Skubica in Katarine Marinčič. Berem tudi romane avtorjev iz postjugoslovanskih literatur, cenim denimo romane Dragana Velikića iz Srbije in Ksenije Popović iz Črne gore, pripovedi Radmile Karlaš iz Bosne in Hercegovine in poezijo Arbena Idrizija s Kosova. Upam, da ta moja izjava ne bo prizadela nobenega avtorja ali avtorice v slovenski književnosti in kulturi.

    Seveda ni z izrazom nič »narobe«, ni negativen, če ga ne uporabljamo v neprimernem kontekstu. Je pa odraz najbrž slabše seznanjenosti z dejanskimi političnimi razmerami na področju nekdanje Jugoslavije. Slovenščini bližje je sicer uporabiti pridevnik pojugoslovanski, ki se tudi pojavlja v rabi:

    • Večine pojugoslovanskih težav ni mogoče odpraviti brez pozitivnega razvoja Srbije.

    Podobno je z izrazom postsovjetski:

    • Zgodba razkriva podobo postsovjetske družbe. --> Zgodba razkriva podobo posovjetske družbe.

    Helena Dobrovoljc (december 2019)


    Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.



Navajanje
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.