Ali se dan, imenovan po godu svetnika (npr. »lucijino«), piše z veliko ali malo začetnico?

Moderator

Vprašanje:

Kako se pravilno pišejo dnevi, če jih imenujemo po godu svetnika: z veliko ali malo začetnico?
Na primer:
na Lucijino ali na lucijino (mišljen je dan) – v stavku na primer: dnevi od Lucijinega/lucijinega do božiča kažejo ...

Odgovor:

Slovenski pravopis 2001 (člen 150) je pri samostalniških poimenovanjih, ki imajo v osnovi svojilni pridevnik, tj. štefanovo, silvestrovo, martinovo, jožefovo, tako tudi lucijino ..., staro pravilo o zapisu z veliko začetnico spremenil v zapis z malo. Sprememba pravila je bila dobro sprejeta:

Obvezna pijača na lucijino je glög, sestavljena iz vode, začimb in nekaj žganja.

Še zlasti pri tistih praznikih, ki izvirajo iz danes redkih imen in so znani po kakem novem običaju, se zapis z malo začetnico hitreje uveljavi, npr. valentinovo, silvestrovo. Razlike kaže tudi razlaga v SSKJ:

jóžefovo -ega s (ọ̑) nar., v krščanskem okolju praznik sv. Jožefa 19. marca: bilo je na jožefovo
valentínovo -ega s (í) praznik zaljubljencev 14. februarja: praznovati valentinovo; pozabiti na valentinovo; poročila sta se prav na valentinovo; romantično darilo, vrtnica za valentinovo; koncert za valentinovo
silvéstrovo -ega s (ẹ́) zadnji dan v letu: rodil se je na silvestrovo / zabava na silvestrovo

Zapis celotne skupine je ne glede na družbeno uzaveščenost podstavne motivacije pri vseh enak: z malo začetnico.

Helena Dobrovoljc (december 2019)

_{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.}