Daljšanje osnove z -n pri samostalnikih moškega spola »parkelj«, »karželj«, »datelj« ...
-
Vprašanje:Zanima me, zakaj nekaterim samostalnikom moškega spola, ki se končujejo na -j, pri sklanjanju podaljšujemo osnovo z -n, drugim pa ne, npr. parkelj (kot tvorba na koncu prstov živali) in parkelj (spremljevalec Miklavža). V SSKJ sta posebej zapisana pomena za oba leksema, in sicer z različnimi končnicami v rodilniku: parkelj (del živali) se sklanja brez podaljševanja osnove z -n, torej parkelj, parklja, medtem ko se parkelj (spremljevalec Miklavža) lahko sklanja tudi s podaljševanjem osnove z -n (parkelj, parklja ali parkelj, parkeljna).
S podaljševanjem osnove z -n se lahko sklanjata tudi samostalnika nagelj in datelj, zato tudi odpade razlikovanje po kategorijo živosti/neživosti. Ali sta oba načina sklanjanja dovoljena v knjižnem zbornem jeziku, torej brez podaljševanja osnove z -n in s podaljševanjem osnove z -n?
Odgovor:Podaljševanje osnove s soglasnikom n v odvisnih sklonih v knjižnem jeziku običajno nakazuje, da je bila beseda prevzeta iz nemščine, kot je denimo v primeru samostalnika parkelj v pomenu spremljevalec Miklavža.
Vsi tovrstni samostalniki se končujejo na -elj.V sodobni knjižni slovenščini podaljševanje z n ni produktivno, pojavlja se praviloma kot dvojnična možnost. Pri nekaterih (sicer zelo redkih) samostalnikih tovrstno pregibanje nastopa kot prednostna možnost:
- nagelj nageljna tudi naglja
Ponekod se pojavljata oba načina pregibanja kot enakovredna:
- datelj datlja in dateljna, buhtelj buhtlja in buhteljna
Pri samostalniku karželj pa je pregibanje s podaljševanjem osnove izkazano kot manj običajna možnost:
- karželj karžlja tudi karželjna
Odgovor se opira na gradivo, pridobljeno z anketiranjem (in deloma tudi z analizo korpusnih besedil). Opažamo, da podaljševanje z n govorci občutimo različno – odvisno od izvorne narečne skupine.
Tanja Mirtič (december 2019)
Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.
Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.