Raba predloga ob samostalniku »kras«

[Moderator]

Vprašanje:

Kadar imamo v mislih kras kot značilno obliko apnenčastega sveta, kraški svet (torej kras z malo začetnico), je v povedih bolj pravilno rabiti besedno zvezo v krasu ali na krasu?

Odgovor:

Beseda kras, pisana z malo začetnico, označuje po SSKJ svet z značilnimi oblikami, nastalimi zaradi mehanskega in kemičnega delovanja vode v apnencu. V slovarjih, ne v SSKJ ne v pravopisnem slovarju SP 2001, ni navedeno, ali v zvezi s tem samostalnikom uporabljamo prostorski predlog v ali na. Če se razgledamo po strokovnih oz. terminoloških slovarjih, že Geološki terminološki slovar navaja rabo predloga na ob iztočnici aktivni kras, in sicer v razlagi: »kras, na katerem potekajo procesi zakrasevanja«.

Zgledi v Gigafidi pa kažejo, da se predlog v veže s samostalnikom kras zlasti, kadar gre za kraško sestavo tal, ne za kraški svet, npr.:

• Posebno pozornost posvečamo vplivu gradnje in uporabe avtocest na kraške vode. Avtoceste naj bi zato bile neprepustne. Vode s cestišča se najprej zberejo v lovilcih olj in so nato prečiščene spuščene v kras.

Predlog na je rabljen tudi z lastnim imenom Kras (zemljepisno ime za planoto med Tržaškim zalivom in Vipavsko dolino):

SP 2001
Krás -a pokr. Kràs Krása m, zem. i. (ȃ; ȁ á) na Krasu

Čeprav se raba predloga ob občnoimenskem izrazu pogosto ne razlikuje od rabe ob enakozvočnem lastnem imenu (npr. na Obali 'Slovensko primorje' in na obali 'svet ob morju' ali na Barju 'Ljubljansko barje' in na barju 'močvirnat svet'), to ni pravilo. Obstajajo tudi primeri občno- in lastnoimenskih parov, ki se razlikujejo v rabi predloga, npr. Gozd: na Gozdu 'naselje' – gozd, v gozdu 'z drevjem porasel svet'.

Helena Dobrovoljc, Tina Lengar Verovnik (december 2019)