×

Ruska imena ukrajinskih mest




  • Vprašanje:

    Pred bližajočim se evropskim nogometnim prvenstvom (8. junij–1. julij 2012) se sprašujemo o zapisu imen dveh prizorišč, in sicer ukrajinskih mest Harkov in Lvov. Slovenski pravopis (2001) na to vprašanje sicer jasno odgovarja (§ 1114: Rusko obliko ukrajinskega imena ohranimo, če je pri nas uveljavljena, npr. Kijev, Lvov, Harkov, Černobil, Zaporožje), vendar bi vseeno rada preverila, ali je v ozadju poleg uveljavljenosti imena še kakšen argument oz. ali se morda razmišlja o drugačni rešitvi v prihodnje. Ne morem se namreč otresti občutka, da se lahko neupoštevanje novejšega ukrajinskega imena (Harkiv, Lviv) razume kot nespoštovanje statusa ukrajinščine kot državnega jezika in odločitve o spremenjenem uradnem poimenovanju mest. Razumem pa, da je v praksi jezikovna situacija v državi malce drugačna in zato toliko bolj zapletena. In občutljiva.

    Če vendarle upoštevamo pravilo, ki ga navaja Pravopis, torej npr. zapis ukrajinskega mesta »po rusko« – Lvov, pa se pojavi novo vprašanje pri poimenovanju stadiona – uradno ime Arena Lviv, zapisati Arena Lvov?

    Podoben primer je tudi indijsko mesto Bombaj, ki so ga leta 1995 preimenovali v Mumbaj (vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Mumbaj), a tudi te spremembe Pravopis ne upošteva (brez pojasnila).

    A. P.


    Odgovor:

    To, da v slovenščini ohranjamo tradicionalno poimenovanje nekaterih ukrajinskih krajev, ni nikakršna izjema. Dunaj, Rim, Benetke, Carigrad, Vilna je le nekaj primerov. Od krajev v Ukrajini sta v slovenskem knjižnem jeziku najbolj trdno zasidrana Lvov in Kijev. Moje mnenje je, da smemo z vso pravico ostati pri teh oblikah in da nam tega nihče ne more očitati ali celo prepovedati. Seveda je edino smiselno ostati pri isti praksi tudi kar zadeva ime stadiona, ki je Arena Lvov. Ne bo pa narobe, če bo kak športni novinar mimogrede povedal tudi, da je v ukrajinščini to Arena Lviv ali da je mesto Lvov v ukrajinščini Lviv.

    Pri vprašanju imen ukrajinskih mest Kijev, Harkov, Lvov, Zaporožje, Černobil in verjetno še katerega so se sestavljavci pravil – za ta del je bilo odločilno mnenje prof. Jakopina – ozirali predvsem na tradicionalno rabo ruskih oblik v slovenskem jezikovnem prostoru. Nezanemarljivo dejstvo je tudi, da ukrajinska krajevna imena na -iv v stranskih sklonih preidejo k etimološkemu -o: Lviv, Lvovu, u Lvovi itd.

    Rabe oblik krajevnih imen v slovenščini ni smiselno povezovati z razumevanjem oz. upoštevanjem statusa ukrajinščine kot državnega jezika, ker je to avtonomno slovensko vprašanje.

    Silvo Torkar (marec 2012)



Navajanje
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.