Izbira predloga: »prihodki iz«, »od« ali »iz naslova«

[Moderator]

Vprašanje:

Dobivamo prihodke iz ali od davkov, javnih sredstev, taks ali morda iz naslova davkov, javnih sredstev …?

Odgovor:

Prihodke lahko dobimo tako iz naslova nečesa kot tudi iz oz. od nečesa, pri čemer se bodisi predlog iz bodisi od v besedni zvezi ustali z rabo.

Čeprav sta jezikovno ustrezni obe zvezi, moramo upoštevati okoliščine sporočanja, v katerih se zvezi pojavljata. Pregled besedil v različnih besedilnih zbirkah pokaže, da je glede na različne okoliščine sporočanja veliko bolj razširjena oz. ustaljena besedna zveza prihodek iz/od + samostalnik (22.766 pojavitev v Gigafidi 2.0).

Zveza prihodek iz naslova + samostalnik ima v Gigafidi približno petindvajsetkrat manj pojavitev (936). Rabo te besedne zveze zabeleži SSKJ v geslu naslov, pri čemer je raba besede naslov v pomenu 'sklad, fond' označena kot publicistična.

Če opazujemo zvezo prihodek iz naslova + samostalnik v besedilnem okolju, ugotovimo, da je značilna za tista publicistična besedila, ki so povezana z uradovanjem, pravom. Na dLibu je največ zadetkov v publicistiki in vsebinsko kategoriziranih z oznako »javna uprava«. Zvezo najdemo še v razlagah pravnega terminološkega slovarja (npr. davčni upnik, dedna nesposobnost); v pravnih dokumentih (npr. člen 14 Zakona o preprečevanju dela na črno obravnava prihodke iz naslova osebnega dopolnilnega dela); tudi v zbirki akademskih besedil se zveza pogosteje pojavlja v besedilih s področja upravno-pravnih ved. V teh okoliščinah se res pojavlja tudi zveza prihodki iz/od + samostalnik, a se raba razširja še na druga področja, npr. na področje medicine, športa, tehnologije ...

Zapisano kaže, da je zveza prihodek iz naslova + samostalnik v primerjavi z zvezo prihodki + od/iz + samostalnik značilnejša le za določene okoliščine sporočanja (je bolj povezana s pravniško-administrativnim stilom pisanja) in manj pogosta.

Manca Černivec (januar 2020)

---

_{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.}