×

Navezne oblike zaimkov




  • Vprašanje:

    Zanima me, v katero skupino besednih vrst spadajo spodnji združki besed?

    • nanj (na njega), zanjo (za njo), ponj (po njega) ...

    Zanima me pa še, kako pogosta je raba tovrstnih združkov? Zgornji primeri se mi zdijo, da so v rabi kar pogosti in da se bolj poredko pišejo narazen. Ali pač? Kako pa je s spodnjimi, (po mojem mnenju bolj "specifičnimi") primeri? Ali se v rabi pogosteje pišejo skupaj ali narazen?

    • čezenj (čez njega), obte (ob tebe), nadte (nad tebe), nadnjo (nad njo), obme (ob mene) ...


    Odgovor:

    V navedenih primerih gre za zveze (navadno enozložnih) predlogov s posebnimi oblikami tožilnika osebnih zaimkov, ki se imenujejo navezne oblike in se lahko uporabljajo le ob predlogih (enako kot naglasne oblike zaimkov: mene, tebe, njega itd.). Za prvo in drugo osebo ter za povratni zaimek je navezna oblika enaka naslonski obliki zaimka (me, te, se), a se od nje razlikuje po tem, da je naglašena: za mé, za té. V zvezi s predlogom, ki je sam po sebi nenaglašen, pa se lahko njen naglas prenese na predlog in v tem primeru se predlog in navezna oblika zaimka zapisujeta skupaj: záme, záte.

    • Njej sem namenil pesem Komendska Be Be, ali kaj misliš na me? In moj prvi honorar je bil njen prvi poljub!
    • Zlo me je veselilo, da ste se per ti perložnosti na me spovnili, zato ker mi to naznanja, de Vaša lubezen do mene, des sim glih že tok dolgo od Vas ločen, ni šé vgasnila. (Prešernovo pismo staršem)
    • Predragi moji, res sem vesel ... ker mislite name.
    • Morda se bo name spomnil kdo od prijateljev.

    Navezne oblike za tretjo osebo so -nj za moški in srednji spol v ednini, -njo/njó za ženski spol v ednini, -nju/njú (ki se v sodobnem jeziku zapisana samostojno praktično ne pojavlja) za vse tri spole v dvojini in -nje/njé za vse tri spole v množini. Kot pri prvoosebnem in drugoosebnem zaimku lahko večina oblik svoj naglas bodisi obdrži (za njó) ali odda predlogu (zánjo), le oblika za moški in srednji spol v ednini, ki je nezložna (-nj), mora svoj naglas nujno oddati predlogu (zánj). Pri tem se ob predlogih, ki se končajo na soglasnik, med predlog in navezno obliko zaimka -nj vrine polglasnik, ki ga zapisujemo z e (čézenj, prédenj, óbenj).
    Posebnost je še nezložni predlog v, pri katerem se pri vseh naveznih oblikah zaimkov v primeru, da se naglas prenese na predlog, med predlog in zaimek vrine samoglasnik a, ki prevzame naglas (váme, váte, vánjo)
    Ker je zapis skupaj pravopisna konvencija, se besedne vrste oblik ne spremenijo: predlog ostane predlog in zaimek zaimek.
    Korpus Gigafida 2.0 potrjuje, da je ob vseh navedenih predlogih, tako na, za in po kot čez, ob, nad, raba naveznih oblik bistveno pogostejša kot raba naslonskih oblik (na mene, po tebe), ki so vezane bolj na neformalne oblike besedila (več jih je v spletnih besedilih, ki so bližje govorjenemu jeziku). Primerov, ko navezna oblika ne odda naglasa predlogu in sta zapisana narazen (na me, po te), je malo in so večinoma omejeni na starinska besedila (ali citate iz takih besedil v sodobnih besedilih) in na pesmi.

    Alenka Jelovšek (januar 2020)


    Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.



Navajanje
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.