Kdaj povedkovo določilo določa obliko nepolnopomenskega glagola »biti« v povedku: »Naslednja postaja so Jesenice«

Moderator

Vprašanje:

Kakšna so pravila glede razmerij med stavčnimi členi (ujemanje med povedkom in osebkom itd.) v stavkih tipa "sam. BZ biti sam. BZ"? V nekaterih stavkih obliko nepolnopomenskega glagola biti določa povedkovo določilo. Ali obstaja splošno pravilo, kdaj do tega pride, torej kdaj povedkovo določilo "prevlada" nad osebkom pri določanju slovničnih kategorij nepolnopomenskega glagola biti v povedku?
Primeri stavkov:
Naslednja postaja so Jesenice.
Ta par sta naša znanca.
Ta kip sta Rodinova ljubimca.
Mostar je bil/bilo lepo mesto.

Odgovor:

Toporišič v Slovenski slovnici (2000: 609) piše, da osebek nima vpliva na obliko povedka, ko je v povedkovem določilu samostalnik v množini ali dvojini: Ta par sta naša znanca. Ta kip sta Rodinova ljubimca. Glede na zglede je to določilo veljavno zlasti za primere tipa to je X, kjer osebek samo uvaja informacijo, zapisano v povedkovem določilu.

Po navedenem Toporišičevem določilu bi bila torej v zadnjem primeru Mostar je bil/bilo lepo mesto pravilna samo oblika Mostar je bil lepo mesto, ker je v povedkovem določilu samostalnik v ednini, torej osebku ne odvzema vpliva na obliko povedka, to pa vključuje tudi določanje spola deležnika glagola biti. Domnevamo lahko, da se v rabi tovrstni zgledi pojavljajo zaradi razumevanja stavka kot (Mesto) Mostar je bilo lepo mesto; v tem primeru bi bil Mostar desni samostalniški prilastek, ki ne bi vplival na ujemanje povedka.

Nekoliko drugačen primer je stavek Naslednja postaja so Jesenice. V tem primeru lahko Jesenice razumemo kot osebek, ki mu pripisujemo predikat biti naslednja postaja (Kdo ali kaj je naslednja postaja? Jesenice so naslednja postaja.). Vrstni red osebka in povedkovega določila pa določa členitev po aktualnosti, ki zahteva, da je nova informacija v stavku, tj. jedro (Jesenice), umeščena na konec stavka, torej Naslednja postaja so Jesenice.

Alenka Jelovšek (februar 2020)

_{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.}