×

Krmarjenje

    Jezikovna svetovalnica

    • Registracija
    • Prijava
    • Iskanje
    • Novo vprašanje
    • Domov
    • Kategorije
    • Oznake
    • Nedavno
    • Priljubljeno

    Rana ura (ločilo?) zlata ura

    pomišljaj
    pomišljaj pravopis vejica ločila
    1
    1
    479
    Nalagam več objav
    • Od starejšega do novejšega
    • Od novejšega do starejšega
    • Največ glasov
    Odgovori
    • Odgovori s temo
    Prijavi se za odgovor
    Ta tema je bila izbrisana. Vidijo jo lahko le uporabniki s pravicami upravljanja.
    • Moderator
      Moderator Zadnje urejanje: Moderator


      Vprašanje:

      Katero ločilo je pravilno med obema besednima zvezama v tem pregovoru? V rabi opažam predvsem vejico in pomišljaj, redkeje pa tudi vezaj. Kaj menite?


      Odgovor:

      V dvodelnih stalnih besednih zvezah brez povedka, kot je rana ura – zlata ura, je najbolje pisati (seveda nestični) pomišljaj:

      • rečeno – storjeno
      • lastna hvala – cena mala
      • veliko babic – kilav otrok
      • dolgi lasje – kratka pamet (kar kljub blagi oznaki ekspresivno v SSKJ2 danes ni politično korektno)
      • smrt fašizmu – svobodo narodu
      • srednja pot – zlata pot
      • stara navada – železna srajca
      • gor – dol
      • majhni otroci – majhne skrbi, včasih za vejico z dodatkom veliki otroci – velike skrbi
      • rana ura – zlata ura
      • kratko veselje – dolga žalost
      • petek – slab začetek
      • denar – sveta vladar
      • starost prihaja – moč odhaja
      • Podarim – dobim
      • pol – pol (in kdaj citatno fifty – fifty)
      • ena država – dva sistema
      • ena država – en narod – en vodja

      Kdaj se med deloma stalne besedne zveze pretežno piše vejica:

      • najprej štalca, potem kravca
      • na jeziku med, v srcu led
      • vsi za enega, eden za vse

      Če v zvezi nastopata glagola, se taka stalna besedna zveza praviloma piše z vmesno vejico:

      • Tujega nočemo, svojega ne damo (v prenovitvi Dušana Jovanoviča Tuje hočemo, svojega ne damo).
      • Kdor ne dela, naj ne je.
      • Kar se Janezek nauči, to Janez zna.

      Pesnik Oton Župančič je leta 1934 rabo pomišljaja upesnil v pesmi Med ostrnicami, in sicer v verzu, s katerim mu je v položaju med skrajnima časovnima točkama vsakega življenja postavil svojevrsten spomenik:

      Glej, rojstvo – smrt, en pomišljaj je vmes.

      Peter Weiss (februar 2020)


      Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

      1 odgovor Zadnji odgovor Odgovori Citiraj
      • Prva objava
        Zadnja objava
      Navajanje
      Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

      Licenčni pogoji
      Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.

      © ISJFR ZRC SAZU

      • O svetovalnici
      • Fran.si