Pridevnik, izpeljan iz besed »mizogin« ali »mizoginija«

Moderator

Vprašanje:

Zanima me, katera je pravilna oblika pridevnika, izpeljanega iz izrazov mizogin (sovražnik žensk) oziroma mizoginija (sovraštvo do žensk).
Opažam, da se na spletu pojavljajo tri različice: mizogin (rod. mizoginega), mizoginski in mizoginističen.

Kateri bi bil najustreznejši, če želimo besedo ohraniti v obliki tujke in je ne prevajati s 'sovražen do žensk'.

Odgovor:

V prvi in drugi izdaji SSKJ, kasneje pa še v Sinonimnem slovarju slovenskega jezika se izraz mizogin pojavi samo kot samostalnik, pregled rabe v besedilnih korpusih pa pokaže, da je pridevniška raba izraza enako ali celo pogosteje zastopana kot samostalniška, npr. v Gigafidi je od skupnih 60 pojavitev 32 pojavitev pridevniških. Pridevnika mizoginski in mizoginističen imata v vseh analiziranih korpusih (Gigafida, Gigafida 2.0, SlWac, Janes, KAS) v večini primerov po manj kot 5 pojavitev, nekoliko izstopa pridevnik mizoginističen, ki se v korpusu KAS pojavi 31-krat, večinoma v enem viru, v Gigafidi 2.0 pa 9-krat.

Glede na pregled rabe vseh treh oblik se zdi, da v nekaterih strokah dajejo prednost pridevniku mizoginističen, pridevnik mizoginski, ki so ga sicer zaznali že ob pripravi prve izdaje SSKJ in je zabeležen v Besedišču slovenskega jezika, se v rabi ni uveljavil, v splošnem jeziku pa je najbolj razširjena raba pridevnika mizogin:

Weiningerjeva znanstvena razprava je sicer skupek mizoginih, tj. ženskam sovražnih stališč, saj povezuje ženski spol z nagonsko sfero, moškega pa z duhovno; utemeljitve njegovih sprevrženih hipotez pa vendarle razkrivajo tudi nekatere pronicljive uvide.
Teh virov je sicer precej, obrekovanja so omenjena v ljudskih baladah, šegah, etnobotaniki, zanašamo se lahko tudi na pregovore in ljudske reke, zlasti pri ugotavljanju mizoginih stereotipov.
Kljub naklonjenosti sestrskim komentarjem, kritičnemu pisanju, aktivizmu, peticijam itd, ki se ubadajo z mizoginimi prvinami naše družbe, ni naša naloga organiziranje omenjenih dogodkov.

Besedotvorno zelo podoben primer, kjer na enak način pridevniška oblika sovpade s samostalniško, je androgin. Tovrstna raba je že zabeležena v rastočem slovarju eSSKJ, v prvih dveh izdajah SSKJ pa je bil izraz prepoznan le kot samostalnik.

Naj na tem mestu opozorimo še na etimološko neupravičeno obliko pridevnika mizogen, ki jo sicer tudi lahko zasledimo v rabi, kjer je -gin, ki izvira iz grškega gynḗ v pomenu ‛ženska’, verjetno po analogiji z drugimi pridevniki v slovenščini neustrezno zamenjan z -gen, ki pa izvira iz grškega genēs v pomenu ‛rojen iz, povzročen od’.

Mija Michelizza, Simona Klemenčič (februar 2020)

_{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.}