×

Dvojezična imena na Južnem Tirolskem




  • Vprašanje:

    Precej po TV spremljam zimske športe, tudi ko se tekme dogodijo na t.i. Južnem Tirolskem v Italiji. Eni komentatorji te kraje imenujejo po njihovem nemškem poreklu (npr. Antholz, Toblach), medtem ko se nekateri novinarji poslužujejo "uradnih" italijanskih imen (Anterselva, Dobbiaco). Zmešnjava je popolna, saj marsikdo ne ve, da je nemški Toblach italijanski Dobbiaco itn. Kaj vi menite, kako bi moralo biti prav v krajih z nemško večino?


    Odgovor:

    Da bi razumeli južnotirolsko dvo- oziroma trojezičnost, moramo najprej orisati nekaj jezikovnopolitičnih okoliščin, o katerih je mogoče poizvedeti v veliko spletnih virih (npr. https://www.juwiss.de/106-2017/). Južna Tirolska je bila do italijanske priključitve po prvi svetovni vojni del Avstro-Ogrske in še danes je – kljub intenzivnemu naseljevanju Italijanov z juga Italije – italijansko govorečega prebivalstva le približno 23 odstotkov, preostali pa so govorci avstrijske različice bavarskega narečja oziroma pišoči v nemškem jeziku. O več poskusih nasilne italijanizacije tega področja – tudi s prepovedjo rabe imena Südtirol (Južna Tirolska) in uvajanjem italijanskega Alto Adige se je mogoče poučiti v mnogih prispevkih – tudi na spletu, npr. Mojca Širok, Severna obzorja, 1995.

    Južna Tirolska je danes uradno dvojezična, na nekaterih območjih (v 35 od 116 občin) zaradi manjšinskega jezika pripadnikov ladinske narodnosti tudi trojezična. Vsak prebivalec ima pravico uporabljati svoj materni jezik, tako v šolanju kot na sodišču in v dnevnem življenju.

    Na Južnem Tirolskem je dvojezičnost od uvedbe avtonomije pokrajine spremljana zelo demokratično, saj se ob popisu prebivalstva, ki poteka vsako desetletje, prebivalci jezikovno (in narodnostno) opredelijo, na osnovi te opredelitve pa je tudi odločeno, koliko ljudi iz katere skupine bo najetih za javno službo (narodnostni delež).

    Tudi zemljepisna imena krajev so uradno dvo- ali trojezična, čeprav so italijanski toponimi zgolj prevodi avtohtonih imen. S tega vidika je uporaba katerega koli imena povsem legitimna, še bolje pa je, če v (pisnih) medijih uporabljamo obe uradni imeni. Tako je v položajih, ko je treba biti bolj gospodaren in ni mogoče uporabiti obeh/vseh različic, tudi manj možnosti za napačne identifikacije in zmedo, ki jo navajate.

    Sodobnega jezikovnega stanja na območju Južne Tirolske ne moremo podrediti trenutnemu pogledu na krivične okoliščine, ki so posledica političnih odločitev v preteklosti. Današnji prebivalci tega območja so se odločili za demokratično sobivanje manjšine in večine pod pogoji, ki so jih pravno uveljavili:

    »Na Južnem Tirolskem, če gledate s severa, ali v Zgornjem Poadižju, če z juga, živijo tri manjšine, ki so s svojimi nacionalizmi oblikovale vrhunski model skupne avtonomije.« (Mojca Širok, Severna obzorja, 1995)

    Da bi danes uravnavali rabo imen zgolj v skladu z narodnostno večino prebivalstva, je nedemokratično, ustrezneje je ravnati po zgledu naprednejših piscev, ki so seznanjeni s problematiko ljudi in krajev, ki se jih v svojih prispevkih dotikajo, zato navajajo obe imeni, npr.:

    Čeprav je v Sloveniji zima že zakorakala globoko v pomlad, pa je pri zadnjih slovenskih kozolcih še vedno prava zima. Zadnji slovenski kozolci so v krajih južnotirolske Pustriške doline (Pustertal), do koder je v osmem in devetem stoletju segala slovenska kneževina Karantanija. Kozolci so poleti očitno še vedno v funkciji obdelovanja zemlje v širši okolici izvira Drave in Zilje, na stičišču Dolomitov in Karnijskih Alp. A krajev pozimi ne zaznamuje kmetovanje,pač pa turizem, zemljepisno pa reka Drava ter kraji Sillian, Vierschach/Versciaco, Innichen/San Candido, Toblach/Dobbiaco, če vzamemo smer ob reki iz Lienza navzgor. (2009)

    S tovrstno osveščenostjo podpremo tudi prizadevanja za dvojezičnost v drugih državah. Omenimo še, da imajo nekatera mesta na Južnem Tirolskem tudi (stara) slovenska imena – ob nemških, italijanskih in ladinskih, npr. Bocen, https://sl.wikipedia.org/wiki/Bolzano (nem. Bozen, it. Bolzano, lad. Bulsan), ki pa ga uporabljajo predvsem Slovenci v Italiji. Sicer uporabljamo obe imeni:

    • Innichen/San Candido
    • Toblach/Dobbiaco
    • Bruneck/Brunico
    • Brixen/Bressanone

    Če pa gre za imena pokrajin ali upravnih enot, je tudi zaradi pravopisnega dogovora in pravila (SP 2001: člen 63) priporočljivo uporabljati slovenska imena:

    • avtonomna pokrajina Bocen (nem. Bozen, it. Bolzano)
    • Južna Tirolska – slovensko ime za nem. Südtirol, tudi Zgornje Poadižje – slovensko ime za it. Alto Adige
    • dolina Aoste (nem. Aostatal, it. Valle d’Aosta)
    • dolina Gardene (it. Val Gardena, nem. Gröden ali Grödental ali Grödner Tal; lad. Gherdëina)
    • dolina Badie (it. Val Badia, nem. Hochabtei)
    • Pustriška dolina (nem. Pustertal)

    Helena Dobrovoljc (marec 2020)


    Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.



Navajanje
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.