×

Prislov ali kazalni zaimek?




  • Vprašanje:

    Ko že menim, da natančno vem, katere besede so prislovi in katere kazalni zaimki, v osnovnošolskih učbenikih najdem primere, kot so tam, tukaj, takrat, tedaj itd. navedene kot primere kazalnih zaimkov. Niso to prislovi?
    Učencem rečem, naj si (v primeru dvoma) pomagajo tako, da poskusijo dodati zraven besede samostalnik, in če ne gre, potem je to prislov. K sreči, jih le peščica opazi, da bi nekatere besede lahko bile oboje.
    Prosim za preprosto razlago, da jo bom lahko prenesla učencem.


    Odgovor:

    Učbeniki lahko jezikoslovno vedenje različno posredujejo učencem, kar je povezano tudi z didaktizacijo tega vedenja, tj. poenostavitvami vedenja, da bo razumljivo učencem, a pri tem ne bo v neskladju z ugotovitvami jezikoslovja. Pojasnilo za različno umeščenost primerov v učbenikih gre iskati prav v različnih stopnjah poenostavitve jezikoslovnega vedenja.

    Zaimki so tiste besede, ki nadomestijo drugo polnopomensko besedo oz. s katerimi prvine stvarnosti poimenujemo posredno. Zaimke lahko glede na različni merili uvrščamo v dve večji skupini.

    Prvo merilo za razvrščanje je merilo, kako z zaimki nadomeščamo besede, npr. ko kažemo na prvino stvarnosti, dobimo kazalne zaimke (Grem domov. Grem tja.); ko poimenujemo prvine stvarnosti, dobimo osebne zaimke (Oče je v službi. On je v službi.); ko prvine stvarnosti poimenujemo opisno, dobimo oziralne zaimke (Učitelj veliko ve. Kdor uči, veliko ve.) itd. Po merilu nadomeščanja za šolsko rabo ločimo osebne, svojilne, kazalne, vprašalne, oziralne, nedoločne zaimke.

    Drugo merilo za razvrščanje pa je glede na to, katere besede z zaimki nadomeščamo. Z zaimki najpogosteje nadomestimo samostalnike (Oče je v službi. On je v službi.) ali pridevnike (Očetov telefon je pokvarjen. Njegov telefon je pokvarjen.). Posredno pa lahko poimenujemo tudi prislove, npr. Grem domov. Grem tja (= kjer sem doma), zato jim rečemo prislovni zaimki. Po merilu besednih vrst torej lahko ločimo samostalniške (ki nadomeščajo samostalnike), pridevniške (ki nadomeščajo pridevnike) in prislovne (ki nadomeščajo prislove) zaimke.

    Vaše zglede bi po prvem merilu uvrstili med kazalne zaimke, po drugem pa med prislovne.

    V jezikoslovju se je opisovanje zaimkov v preteklosti spreminjalo. Toporišič zaimkov ne obravnava kot samostojne besedne vrste, ampak jih opredeli kot podvrsto drugih besednih vrst – zaimki so podvrsta pridevniške (pridevniški zaimki) ali samostalniške (samostalniški zaimki) besede. Po tej analogiji bi pričakovali, da bodo kot podvrsta prislova obravnavani tudi prislovni zaimki. Čeprav Toporišič v svoji slovnici sicer omenja prislovne zaimke oz. zaimenske prislove, pa prislovnih zaimkov ne obravnava kot podvrste prislova, temveč so to zanj kar prislovi. Podobno prislovne zaimke k prislovom uvršča tudi K. Ahačič, pri čemer zaimke obravnava kot samostojno besedno vrsto, vanjo uvršča samostalniške in pridevniške zaimke.

    Učenec se lahko hitro zmede tudi ob pogledu v slovarski priročnik, če informacije površno prebere. Slovar slovenskega knjižnega jezika in Slovenski pravopis 2001 namreč uporabniku posredujeta nekoliko drugačno informacijo, npr. zgledi tam, tja, tukaj, tedaj so v SSKJ označeni kot prislovi, v SP 2001 pa kot prislovni zaimki.

    Povsem preproste razlage, ki bi jo prenesli učencem, ne da bi ob tem kdo od nadobudnih učencev ne opazil, da razlaga ni popolna, ni. Ko učencem razlagate, ali je beseda zaimek ali prislov, jim lahko poveste, da so besede tam, tja, tukaj, tedaj prislovi. Tej opredelitvi lahko (kot zanimivost) dodate razlago, da je moč te prislove še natančneje opredeliti, in sicer rečemo, da gre za t. i. prislovne zaimke, saj ti prislovi posredno poimenujejo krajevne in časovne okoliščine. V naslednji fazi razlage se lahko osredotočite še na način nadomeščanja polnopomenskih besed in poveste, da ti prislovni zaimki kažejo na prvine stvarnosti, zato so to kazalni (prislovni) zaimki. Za lažjo predstavljivost lahko učencem ponudite primerjavo iz živalskega sveta. Nemški ovčar (= beseda tam) je vretenčar (= prislov), ožje sesalec (= prislovni zaimek), ožje pes (= kazalni prislovni zaimek). Ob tem pa še pridate, naj se jezika ne bojijo, da je zanimiv in obvladljiv tudi v smislu teoretičnih zamejitev.

    Manca Černivec (marec 2020)


    Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.



Navajanje
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.