×

Sedanjik ali pogojnik?




  • Vprašanje:

    Zanima me, kakšna je razlika med naslednjima dvema stavkoma:

    Počasi sem vozil in pazil, da tovor ne zdrsne dol.
    Počasi sem vozil in pazil, da tovor ne bi zdrsnil dol.

    Ali je prva oblika, torej tista s sedanjikom v odvisnem stavku, res bolj slovenska in značilna za lepše izražanje v slovenščini?
    Ali pa gre le za odtenke in za razliko v pomenu – in dopušča stavek s pogojnikom »več verjetnosti«, da bo tovor zdrsnil dol?


    Odgovor:

    Raba obeh možnosti je glede pojavnosti v jezikovnem gradivu dokaj uravnotežena (prim. da ne : da ne bi; posebej pri prvi možnosti vsi zadetki kljub formalni enakosti niso povezani z obravnavanim namerno-ciljnim pomenom, npr. Veš, da ne prenesem, če mi lažeš!), prav tako sta obe navedeni v jezikovnih priročnikih, npr. SSKJ2, eSSKJ. Zato bi le težko trdili, da je prva možnost (brez bi) stilno kaj boljša, čeprav je res, da je v primerjavi z drugimi slovanskimi jeziki (npr. pol. aby/żeby nie, rus. čtoby ne) izrazito značilna prav za slovenščino.

    Glede pomenske razlike bi bilo težko reči kaj izrazito določenega:

    (1) Morda je pri zvezi z bi prisotne nekoliko več »pogojniškosti« v smislu, da je dejanje zelo nezaželeno, da si ga raje niti ne zamišljamo, zato se mu na vsak način želimo izogniti (kar sami poimenujete »več verjetnosti«, da se zgodi, mi pa želimo to preprečiti), zato bi bila tu raba brez bi manj običajna, npr.:

    • Notranji minister je poudaril, da se vlada osredotoča na dostavo pomoči na vsak dom, da ne bi nikogar spregledali.
    • Jetniške oblasti so pazile, da so bili jetniki ločeni, da ne bi prišlo do medsebojnih pretepov, neredov in sovraštva.
    • Vlada se zaveda trenutne rasti javnega dolga, zato si tudi prizadeva, da ne bi presegel dovoljenih okvirov.
      Velja biti enako previden kot pri gobarjenju, da ne bi pomotoma nabrali strupenih rastlin.

    (2) Brez bi se zdi stopnja izrazite nezaželenosti manjša (v smislu manjše problematičnosti prisotnosti dejanja, ki pa se mu vendarle še želimo izogniti), čeprav meja ni zelo ostra in je bi pogosto mogoče dodati:

    • Bojim se, da ne pride do kakšne hujše nalezljive bolezni 🙂 da ne bi prišlo)
    • Redno zalivajmo, da ne pride do prevelike izsušenosti tal 🙂 da ne bi prišlo)
    • Gostje so se trudili, da ne prejmejo veliko košev 🙂 da ne bi prejeli)
    • Malo manj hitite, da ne doživite kakšne manjše nezgode v prometu 🙂 da ne bi doživeli),
    • Ribo previdno očistimo z ostrim nožem in pazimo, da ne poškodujemo kože 🙂 da ne bi poškodovali).

    Kot je razvidno iz primerov, pomenska razlika med možnostjo brez bi (da ne) in z bi (da ne bi) ni zelo izrazita, prav tako je »meja« med njima v veliki meri prehodna v smislu medsebojne zamenljivosti (zlasti da ne z da ne bi).
    Dejanje je pri da ne verjetno bolj, vendar manj izrazito nezaželeno, medtem ko je pri da ne bi predvsem zamisljivo (irealno), in to kot izrazito negativno, nezaželeno, zato se mu želimo na vsak način izogniti.

    Domen Krvina (marec 2020)


    Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.



Navajanje
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.