Mestnik zaimka »midva« je »pri nama« ali »pri naju«
-
Vprašanje:Zanima me raba dublete mestnika zaimka midva. Pri naju/pri nama, o naju/o nama. Na spletnih straneh prevladuje označevanje zavihka o nama, sama se nekako nagibam k rabi pri naju, jezikovni priročniki pa navajajo obe obliki, ne najdem pa smernic za rabo ene ali druge.
Odgovor:Dvojničnost oblik za mestnik dvojine v sodobnih jezikovnih priročnikih izhaja iz zgodovinskega razvoja slovenskega knjižnega jezika.
Kot izhodiščne slovenske oblike se domnevajo naju, vaju, njiju po praslovanskih *naju, *vaju, *jeju, ki so prvič izpričane pri Trubarju v 16. stoletju. Že v tem obdobju pa so se v mestniku začele pojavljati tudi dajalniške oblike nama, vama, njima (verjetno pod vplivom ednine osebnih zaimkov, kjer sta dajalniška in mestniška oblika enaki: meni, pri meni).
Že v Dalmatinovi Bibliji (1584) najdemo samo oblike nama, vama, njima in pod njenim vplivom so bile te oblike sprejete kot edine knjižne v slovenskem jeziku in tudi v slovnicah vse do druge polovice 19. stoletja, ko so pod vplivom stare cerkvene slovanščine v knjižni jezik spet uvedli stare mestniške oblike naju, vaju, njiju, a zaradi splošne uveljavljenosti oblik nama, vama, njima le kot dvojnico. Kot dvojnične se te oblike navajajo tudi v slovnicah 20. stoletja.Ker gre torej za pravo dvojničnost, kar pomeni, da si obe obliki med sabo nista razdelili vlog, je izbira med njima prepuščena piscem, pomembna je le dosledna raba izbrane oblike ob vseh predlogih, ki se vežejo z mestnikom.
Alenka Jelovšek (marec 2020)
Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.
Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.