Mestniška oblika dvojinskih zaimkov

Moderator

Vprašanje:

Zanima me raba dublete mestnika zaimka midva. Pri naju/pri nama, o naju/o nama. Na spletnih straneh prevladuje označevanje zavihka o nama, sama se nekako nagibam k rabi pri naju, jezikovni priročniki pa navajajo obe obliki, ne najdem pa smernic za rabo ene ali druge.

Odgovor:

Zgodovinski pregled
Dvojničnost oblik za mestnik dvojine v sodobnih jezikovnih priročnikih izhaja iz zgodovinskega razvoja slovenskega knjižnega jezika.
Kot izhodiščne slovenske oblike se domnevajo naju, vaju, njiju po praslovanskih *naju, *vaju, *jeju, ki so prvič izpričane pri Trubarju v 16. stoletju. Že v tem obdobju pa so se v mestniku začele pojavljati tudi dajalniške oblike nama, vama, njima (verjetno pod vplivom ednine osebnih zaimkov, kjer sta dajalniška in mestniška oblika enaki: meni, pri meni).
Že v Dalmatinovi Bibliji (1584) najdemo samo oblike nama, vama, njima in pod njenim vplivom so bile te oblike sprejete kot edine knjižne v slovenskem jeziku in tudi v slovnicah vse do druge polovice 19. stoletja, ko so pod vplivom stare cerkvene slovanščine v knjižni jezik spet uvedli stare mestniške oblike naju, vaju, njiju, a zaradi splošne uveljavljenosti oblik nama, vama, njima le kot dvojnico.

Sodobni normativni priročniki
Jože Toporišič v svoji Slovenski slovnici (str. 305) v paradigmi osebnih zaimkov navaja oblike naju, vaju, njiju. Na naslednji strani pa doda, da se namesto naju, vaju in njiju v mestniku rabi tudi nama, vama, njima, pri čemer ne komentira, zakaj te oblike niso vključene v osnovni sklanjatveni vzorec.

Slovenski pravopis 2001 pri zaimku on navaja oblike:

ônadva tudi onádva
njíju tudi njìh (star. njú)
njíma
njíju tudi njìh (star. njú)
pri njíju
z njíma

Pregled rabe
Stanje v referenčnem korpusu Gigafida 2.0 ob najpogostejših predlogih, ki se vežejo z mestnikom, kaže, da v knjižnih besedilih prevladujejo oblike naju, vaju, njiju, večinoma pa so dobro izpričane tudi oblike nama, vama in njima, zlasti ob predlogih o in pri.

V združenem korpusu metaFida, ki vključuje tudi neknjižna besedila, je v splošnem stanje podobno, delež oblik nama, vama in njima je praviloma višji kot v korpusu Gigafida, zveza o vama pa celo rahlo prevladuje nad o vaju.

Kako torej pisati?
Pregled stanja kaže, da iz pogovorne, spontane rabe tudi v knjižna besedila »vdirajo« pogovorne oblike, na kar opozarja v opisu jezikovnega vedenja zaimkov že Toporišič v slovnici. Sodeč po normativnih priročnikih, so za mestnik dvojine v knjižnih besedilih priporočene oblike naju, vaju, njiju. Ali bodo oblike nama, vama, njima postale sprejemljive in kot dvojnične oblike uveljavljene v priročnikih sodobne slovenščine, se bo izkazalo v širše zasnovanih raziskavah, ki jih pripravljajo sodelavci obeh priročnikov na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU – eSSKJ in ePravopisu. Povejmo še, da je ob odločitvi za nestandardno dvojnico pomembna dosledna raba izbrane oblike ob vseh predlogih, ki se vežejo z mestnikom.

Odgovor je bil dopolnjen oktobra 2025.

Alenka Jelovšek (marec 2020)

_{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.}