Ali so »vilice« še vedno le množinski samostalnik?

Moderator

Vprašanje:

Zanima me, kako je z edninsko obliko samostalnika vilice. Zdi se mi, da je, vsaj ko gre za jedilni pribor, oblika vilica precej v rabi, tako v pogovorih kot v pisanih besedilih. Slovarji pa pravijo, da so vilice množinski samostalnik. Ali je torej napaka, če zapišemo Z vilico je iz lonca dvignil klobaso?

Odgovor:

Jezik je živ: spreminja se ne le pomen besed, temveč tudi njihove slovnične lastnosti. Nekatere besede sčasoma spremenijo število in/ali spol, npr. samostalnik copat je lahko tudi ženskega spola – copata, nekdaj zgolj množinski samostalnik starši danes poznamo tudi v ednini – starš itd.

Tak je tudi samostalnik vilice, ki je, kot ste zapisali, množinski (prav tako tudi samostalnik vile, iz katerega je izpeljan). V etimološkem slovarju lahko preberemo, zakaj je tako: »množinska oblika se je vzpostavila, ker imajo vile več rogljev«.
Opažamo pa, da se iz števila rogljev izhajajoča množinska beseda danes šteje: o vilicah pogosto govorimo kot o kosih pribora, orodja, zato samostalnik štejemo in uveljavlja se ednina – vilica, zlasti v pomenu 'del jedilnega pribora':

Banano zmečkajte z vilico ter ji dodajte polovico skodelice sladke smetane.
Testo večkrat prebodite z vilico in pecite približno 25 minut.
Krožnik z vilico in nožem je tudi nagrada za rešen labirint oblikovalca Kazuyja Komode.

V drugih pomenih samostalnika vilice se množinski pomen ohranja, npr.:

(a) 'vilicam podoben del naprave'

Voznik je motor takrat spustil na tla in pri tem z vilicami trčil ob asfaltirano vozišče, izgubil oblast nad vozilom in padel po vozišču.

(b) glasbene vilice

(c) vilice pri kolesu

Lego na cesti pa bi ocenila z dobro, saj odlične prednje vilice kvari delovanje zadnjega amortizerja.

(č) nekdaj: držalo telefona

Položil slušalko na vilice in nejeverno zmajal z glavo.

V skladu z opaženimi spremembami se seveda spreminja tudi opis posameznih leksikalnih enot v naših slovarjih – vedno z manjšim zamikom in zadržanostjo ... sledimo jezikovni rabi. Zagotovo pa bo tudi vse bolj edninska raba v pomenu 'del jedilnega pribora' v slovarjih v prihodnje evidentirana kot sprejemljiva – za zdaj je živa v pogovornem jeziku, v knjižnem pa redka. Pojavlja pa se, npr. tudi v imenih (1), v besedilih morda tudi zato, ker je množinski samostalnik treba v dvojini uporabiti z ločilnim števnikom (dvoje vilic), mnogim uporabnikom slovenščine pa je danes bolj navadno uporabiti samostalnik v ednini z navadnim glavnim števnikom (2).

(1) Slovenska ulica, ali kakor ji domačini pravijo Slovenska vilica, od pomladi do jeseni opojno diši in ponuja mnogotere okuse ulične kulinarike. Festival ulične kulinarike "Sočna vilica" vabi k okušanju jedi, ki jih dopolnjujejo vrhunska vina domačih vinarjev, raznolik pivski izbor, drugi napitki različnih ponudnikov in sladke pregrehe.
http://www.socnavilica.si

(2a) Spoštovana gospa, pišete, da ste imeli zlom gležnja obeh kosti in da ste bili operirani. Ker ne opisujete natančno, kateri dve kosti sta to bili, predvidevam, da sta bila to oba maleola ali vilici, kot ju imenujemo, ki se razmeroma pogosto poškodujeta ali zlomita pri poškodbah skočnega sklepa.

(2b) Izbrali smo rdeč prt z vrisanimi zlatimi motivi v obliki src. Pogrnemo mizo in razporedimo krožnike. Za podlago naj bo po možnosti zlat ali rdeč krožnik, preostale potem naložimo odvisno od vrste jedi. Pribor položimo levo in desno, običajno sta to po dve vilici in dva noža. Zgoraj damo desertno žličko. Pri jedi pribor jemljemo vedno začenši z zunanje strani.

Urška Vranjek Ošlak, Helena Dobrovoljc, Peter Weiss (marec 2020)