Novost v športu: »paraolimpijski« ali »paralimpijski«

Moderator

Vprašanje:

Prosim za razlago. Paraolimpijski komite se je preimenoval v paralimpijskega, torej brez o-ja v besedi. Ne samo da to povzroča zmedo po dolgoletni rabi besede paraolimpijada in izpeljank iz nje, temveč se zdi – z vidika laične razlage sicer – tudi nelogično. Ali ni beseda sestavljena iz para + olimpijada oziroma ali ni -o- v njej medponsko obrazilo?
In kako potem uporabljati zvezo: kot ime Slovenski paralimpijski komite, sicer pa paraolimpijske igre?

Odgovor:

Pravni razlog za spremembo v lastnem imenu je zahteva Mednarodnega olimpijskega komiteja iz leta 1990, da se organizatorji iger za športnike invalide odrečejo rabi besede olimpijski, ki ima naravo znamke. Torej je bila beseda olimpijski v imenu sporna zaradi lastništva, oddaljevanje od nje pa nekaj, kar je z vidika mednarodne paralimpijske organizacije zaželeno zaradi razlikovanja. Po naših informacijah je bil slovenski paraolimpijski komite do nedavno sestavni del Olimpijskega komiteja Slovenije, nato pa so se združili z Zvezo za šport invalidov Slovenije in tako prišli pod okrilje druge mednarodne organizacije, ki je zahtevala spremembo oziroma uskladitev imena.
Na Zvezi za šport invalidov – Paralimpijskem komiteju so nam pojasnili, da imena uradno sicer res še niso spremenili, saj so na UE Ljubljana njihov zahtevek za spremembo imena zavrnili, ker je treba po novi zakonodaji v skrajšani obliki imena zapisati ne več samo s kratico (npr. ZŠIS POK), ampak mora biti že v skrajšani obliki opredeljeno, da gre za društvo ali zvezo (tj. Zveza ŠIS POK). Vendar so jim obenem zagotovili, da so vse oblike njihovega novega imena skladne z 10. členom Zakona o društvih, kar pomeni, da bo novo lastno ime (Paralimpijski komite) tudi uradno stopilo v veljavo najkasneje aprila 2020, ko ga bodo sprejeli na redni letni skupščini.

paralimpijski
Oblika paralimpijski z jezikoslovnega vidika ni vprašljiva ali problematična. Pojasnjujemo jo kot prekrivanko (tj. tvorjenko, v kateri se spojita dve besedi, in sicer se prva okrni v zadnjem delu, druga pa v prvem delu): paraplegija + olimpijski = paralimpijski

Prvi del tvorjenke (para) torej ne izraža pomena 'nepravi, podoben, približen', temveč je prvi del besede paraplegija.
Besedotvorni postopek pri nas je redek (kosilo + večerja = kočerja), prevzetih besed tega tipa v knjižni slovenščini pa je vedno več (Britain + exit = brexit; banka/bankir + gangster = bankster).

Po tem tipu sta nastali tudi besedi abilimpijada in abilimpijski (iz angl. abilities in olympic(s)), ki sta pri nas že uveljavljeni za označevanje tekmovanj za osebe z motnjo v telesnem in duševnem razvoju v različnih sposobnostih.

paraolimpijski
Tudi obliki paraolimpijski in paraolimpijada, ki sta zaradi dolgotrajne rabe trenutno najpogostejši, jezikoslovno seveda nista sporni. Po tem vzorcu so v slovenščini tvorjene tudi mnoge podobne: miniolimpijada, ciciolimpijada, evroolimpijada; sem bi lahko prišteli tudi etnolimpijado, čeprav se v tej obliki o iz prvega in o iz drugega dela tvorjenke že prekrivata.

dvojnica
Najpreprostejši odgovor na vaše vprašanje bi torej bil, da paralimpijski in paraolimpijski v sodobni rabi obstajata kot dvojnici in da je stvar odločitve posameznika, uredništva, medija ..., katero obliko bo uporabljal. Pisne dvojnice so pogosto znak razvoja, dogajanja v jeziku in niso nič slabega. Če smo se jih v obdobju Levca bali zato, ker je šlo za sistemsko neustaljenost jezika (domol – domov; črešnje – češnje; bravec – bralec), so danes odraz sinhrone dinamike sistema.

Drugo vprašanje je, kaj sprememba lastnega imena v Paralimpijski komite pomeni za občnoimenske zveze, pri katerih pisci seveda niso zavezani slediti spremembi. Trenutnih 2660 zadetkov pridevnika paralimpijski v iskalniku Google kaže, da ta ni kolokabilen le s samostalnikom komite, kar bi kazalo, da se pojavlja večinoma v konkretno preimenovanem imenu. Še bolj poveden pa je podatek, da je v besedilih, v katerih se pojavi lastno ime Paralimpijski komite, ta beseda zapisana v različnih zvezah po zgledu imena, npr.:

paralimpijski mladinski evropski prvak (Slosport);
paralimpijski kviz, paralimpijsko gibanje, paralimpijske igre (Si21);
paralimpijec (Zveza društev invalidov);
paralimpijski športni dan (povsod);
paralimpijske igre (ZSIS);
paralimpijski triatlonec (Slovenske novice).

Najbrž se lektorji in pisci v teh besedilih držijo razmeroma uveljavljenega načela slogovne doslednosti, in sicer so v besedilih zvesti eni izbiri. Če uporabijo v imenu paralimpijski, potem se ta raba prenese tudi na druge zveze.

Prepovedati oz. razglasiti pridevnik paralimpijski za normativno nesprejemljiv se zdi ob dejstvu, da bo v lastnem imenu očitno živel, torej prestroga odločitev. Jezikoslovci lahko zgolj ugotovimo, da noben od obeh pridevnikov ni »pravilnejši ali bolj slovenski«, je pa trenutno paraolimpijski bolj uveljavljen, kar je razumljivo glede na datum preimenovanja.

Odgovor je bil usklajen v ožji skupini Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU.

Vaše vprašanje zahteva še dodatni pojasnili.

Tradicionalno jezikoslovje razlaga predpono para le v pomenu ‘nepravi, podoben, približen’ (parapsihologija, paradržaven), kar je ob paralimpijskih igrah tudi nekoliko žaljivo (v pomenu 'neprave igre' namesto 'igre za paraplegike'). Danes pa vemo, da je poimenovanje nastalo kot angleška prekrivanka, v kateri je para okrajšava besede paraplegik (gl. odgovor zgoraj).
Kot je poudarila že Pravopisna komisija v svojem odgovoru, nobena od dvojnic ni prednostna, sčasoma pa se bo zaradi poenotenja in želje po slogovni enotnosti najbrž pokazalo, da Paralimpijski komite organizira paralimpijske dogodke.

Tina Lengar Verovnik, Helena Dobrovoljc, Peter Weiss (marec 2020)