Podomačevanje tujih zemljepisnih imen: imena krajev




  • Vprašanje:

    Zanima me, zakaj je v SP ime države Mjanmar zapisano podomačeno, njenih mest pa ne (npr. Yangon, Mandalay namesto Jangon, Mandalaj).


    Odgovor:

    Načeloma se držimo pravila, ki je predstavljeno v aktualnem pravopisu v poglavju Prevzete besede in besedne zveze (členi 185, 189, 190). Tu izvemo, da pišemo podomačeno imena držav, tudi zveznih držav in pokrajin ter imena »nekaterih bolj znanih krajev« (Ženeva, Varšava, Edinburg), katerim se pridružujejo tudi imena tistih krajev, ki se pri nas izgovarjajo tako, kot se pišejo (London).

    Imena, ki jih navajate, so posebna, saj so prečrkovana in diakritično poenostavljena, poleg tega izvirajo iz Burme. Za imena te dežele član Komisije za standarizacijo zemljepisnih imen Vlade RS, dr. Drago Kladnik, pravi, da so podvržena mnogim spremembam. V poplavi domačinskih imen in imen, izvirajočih iz angleške kolonialne preteklosti, je težko izbrati ustrezno varianto zapisa. Zaenkrat se v slovenskih besedilih odločamo za mednarodni različici Yangon (pred kratkim še Rangun, podomačeno iz angl. oblike Rangoon) in Mandalay, čeprav se sama strinjam z vami, da bi slovenski fonetični realizaciji bolj ustrezala zapisa Jangon in Mandalaj (slednjo uporabljamo npr. tudi Čehi in Poljaki). Za tako poenotenje je potreben konzenz strokovnjakov jezikoslovcev in geografov, ki bo morda storjen že v kratkem ob prenovi pravopisnih pravil v okviru novoustanovljene Pravopisne komisije pri SAZU.

    Ob tem odgovoru naj vendarle problematiziram tudi pravopisno formulacijo »bolj znan kraj«. Če so se pravopisci ob koncipiranju pravil SP 2001 v 80. letih odločili, da v to kategorijo sodijo imena kot Firence, Pariz, Bruselj, Ženeva, Lozana, Lizbona, Praga, Plzen, Varšava, Krakov, Lodž, Jeruzalem, Čenstohova, Peking, Čikago, Edinburg, bi se danes, ob precej spremenjenih političnih razmerah in globalni mobilnosti, lahko odločili, da sodijo v to kategorijo tudi imena, kot je npr. Luksemburg, saj gre za eno od upravnih središč Evropske unije, še zlasti, ker je že povsem uveljavljeno tudi podomačeno homonimno ime države.

    Proces podomačevanja lahko opazujemo tudi pri nekaterih drugih, družbeno bolj izpostavljenih krajih, in to zaradi pogosto uporabljenega pridevnika, ki označuje danes katerega od sprejetih sporazumov, deklaracij, reform ali česa podobnega. Med najbolj pogostimi takimi poimenovanji, ki jih najdemo v gradivu, so npr. asiška stolnica, čikaška ekonomska šola, države šengenskega območja, bolonjska reforma ... Opažamo tudi, da se ob pogosti uporabi lastno ime podomači ali pa pride do pomenskega prenosa, npr.:

    • Schengen 'kraj' proti šengen 'območje s prostim prehajanjem meje´
    • Bologna ali Bolonja 'kraj' proti bolonja 'šolska reforma'.

    Slednjega kot slovenski eksonim omenja tudi Drago Kladnik, a opozarja, da je raba podomačene variante nestandardizirana. Gre torej za neuzakonjene podomačene različice.

    Tudi že standardizirani zapisi zemljepisnih imen se torej lahko spreminjajo, če tako spremembo narekuje sprememba družbenih oz. političnih razmer ter pogosta raba jezikovnih uporabnikov.

    Helena Dobrovoljc (februar 2014)