×

Manjšalnice samostalnikov srednjega spola so moškega spola




  • Vprašanje:

    Zanimive se mi zdijo pomanjševalnice samostalnikov srednjega spola, ki v pomanjševalni obliki postanejo samostalniki moškega spola. Primeri:

    jabolček (jabolko)
    jajček (jajce)
    drevešček (drevo)

    Kako in zakaj je prišlo do tega zanimivega pojava?


    Odgovor:

    Manjšalnice navadno tvorimo s pripono, ki ustreza spolu podstavnega samostalnika, torej manjšalnice samostalnikov moškega spola s priponami:

    • -ej (ded – dedej),
    • -ək (bob – bobek),
    • -əc (brat – bratec),
    • - (tat – tatič) (o teh več pri Bajcu v Besedotvorju slovenskega jezika I, Izpeljava samostalnikov, 1950, str. 127)
    • -ic (mož – možic),
    • -ček (prijatelj – prijateljček),
    • -iček (gozd – gozdiček),
    • -ko (sin – sinko) (gl. Toporišič, Slovenska slovnica, 2000, 185–186).

    Manjšalnice samostalnikov ženskega spola tvorimo s priponami:

    • -ika (muca – mucika),
    • -ka (nit – nitka),
    • -ica (koza – kozica),
    • -ca (klop – klopca) (Bajec 1950, 127)
    • -ič-ica (sestra – sestričica) (Toporišič 2000, 186).

    Manjšalnice samostalnikov srednjega spola tvorimo s priponami:

    • -ce (bedro – bedrce),
    • -ece (mesto – mestece) in
    • -ko (jabolko – jabolčko) (Toporišič 2000, 185–186).

    Včasih pa manjšalnica slovnični spol lahko tudi spremeni, tako da iz podstavne besede moškega ali ženskega spola nastane samostalnik srednjega spola, zlasti ko se, npr. v priponi -če, manjšalnosti pridruži še ljubkovalni ali slabšalni pomen (otrok – otroče (Bajec 1950, 127), cigan – ciganče, krava – kravče (Toporišič 2000, 186)).

    Narečno gradivo kaže, da samostalniki srednjega spola kot manjšalnice pogosto spremenijo slovnični spol v moškega. To se zgodi zlasti v tistih narečjih, ki poznajo t. i. maskulinizacijo nevter – pojav, ko se tudi netvorjeni samostalniki srednjega spola v ednini obnašajo, kot da bi bili moškega spola, in imajo zato ob sebi levi pridevniški prilastek moškega spola, npr. gorenjsko: tópu sónce, drôbən jájc, lép jábuk, visôk drevó (podobno tudi v dolenjščini in rovtarskih narečjih) namesto knjižno slovensko toplo sonce, drobno jajce, lepo jabolko, visoko drevo.

    V teh narečjih samostalniki (knjižnega) srednjega spola zato tudi manjšalnice tvorijo s priponami moškega spola, torej: sónčək, jájčək, jábučək, drevéščək za knjižno sonček, jajček, jabolček, drevešček namesto sončece, jajčece, jobolčko, drevesce, ki so pogostejše oblike tvorjenk v narečjih, ki omenjenega pojava ne poznajo, npr. v briškem narečju primorske narečne skupine (primorsko tudi jajčko). Tako je tudi dekle postalo deklič – ob prav tako živem dekletcu.

    Knjižni jezik
    Ker se tvorjenke iz samostalnikov srednjega spola izpeljujejo s priponami moškega spola predvsem v zemljepisno osrednjih narečjih (na nekdanjem Kranjskem), npr. gorenjskem, rovtarskem, dolenjskem (OLA 2007, 112–113), ki imajo/so imela tudi najmočnejši vpliv na razvoj knjižnega jezika, je ta kot enakovredne tvorjenke v svoj sistem sprejel tudi take, ki kot izpeljanke spremenijo svoj slovnični spol.

    Niso pa se kot knjižne uveljavile izpeljanke, ki se iz besedotvornih podstav srednjega spola tvorijo s pripono ženskega spola, npr. štajersko jájčika/jájčka (tu se tudi netvorjeni samostalniki srednjega spola v ednini obnašajo, kot da bi bili ženskega spola in imajo zato ob sebi levi pridevniški prilastek ženskega spola, npr. lépa jájca, debéla jábka za knjižno lepo jajce, debelo jabolko).

    Pripone moškega spola (npr. -ek) ali srednjega spola (npr. -(e)ce) je torej v teh primerih mogoče uporabljati sinonimno, pri čemer pa je izbira odvisna tudi od narečne osnove govorca/pisca. Ob tem pa je treba upoštevati še, da se sinonimne različice lahko delno pomensko osamosvojijo, kar v nekaterih primerih izpostavlja tudi SSKJ, npr.:

    • jajčece 1. ʻspolna celica, iz katere se razvije nov organizem’, 2. ʻmanjšalnica od jajce’ NASPROTI jajček ʻmanjšalnica od jajce’

    • jabolček ʻmanjšalnica od jabolko’ NASPROTI nar. jabolčica in ekspr. jabolčko

    • drevesce : (knj.) pog. drevešček (saditi dreveščke) NASPROTI drevešček ʻmajhna smreka ali jelka, okrašena za božične ali novoletne praznike’.

    Opomba:
    Pri odgovoru je bilo uporabljeno tudi Gradivo za Slovenski lingvistični atlas (SLA), V813 in V814. Arhiv Dialektološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Ljubljana.
    Navedek iz OLA:
    A. Kovalska, B. Falinska, Карта №40 Sl 1145 dem (j)aje, Slovanski lingvistični atlas (OLA). Выпуск 6. Домашнее хозяйство и приготовление пищи / Отв. ред. Т. И. Вендина. — Мoskva: ИРЯ РАН, 2007, str. 112–113.

    7d437fae-78d6-4e8c-9f5f-f0fc61aa2cf7-image.png

    Jožica Škofic (marec 2020)


    Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.



Navajanje
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.