×

O negativni konotaciji imena »Ostržek« (Pinokio) in frazemih, povezanih z nosom




  • Vprašanje:

    1. V slovenščino je pravljica C. Collodia Pinokio prevedena kot Ostržek, tudi Bralna značka Slovenije ima za ikono italijanski literarni lik, ki ima, žal, negativen simbolni kapital v javnosti -- lažnivec (W. Disney). Kulturna anomalija je, da so ob številnih izvirnih literarnih likih s pozitivno konotacijo (npr. Ciciban, Kosovirja, Pedenjped, Sapramiška idr.) izbrali – literarni lik, ki v splošni javnosti ima negativno konotacijo.

    2. Vendar je vprašanje drugačno: italijanski kolegi s področja mladinske literarne vede, so me opozorili na pozitvno podstat Pinokia, ki se je izgubila v prevodu. "Oče" Pinokia, Giuseppe, ustvari dečka iz kosa lesa -- pinije (to je motiv demiurga, boga, Prometeja ...). Pomembno je, da je Pinokio narejen iz pinije. To je najbolj plemenito drevo iz katerega so delali violine stradivarke.

    Pri poučevanju študente vljudno opomnim, da je je poimenovanje Pionikio (stradivarke) – izgubljen v prevodu – Ostržek ("olupek").

    Zanima me vaše mnenje o negativni konotaciji besede Ostržek, izgubljeni konotaciji v prevodu Pinokio (pinija, stradivarke).


    Odgovor:

    Zanimivo je že to, da je v slovenščini v primerjavi z mnogimi drugimi jeziki (vključno z vsemi drugimi slovanskimi jeziki) ta literarni lik dobil prav posebno ime. V prvem prevodu Jožeta Lovrenčiča (1926) je bil Pinokio preveden kot Storžek (Storžek in njegovo burkasto življenje), v drugem (1932) kot Lesenjač Cefizelj, v tretjem (1943) pa kot Trdoglavček. Šele v letu 1951 v prevodu Alberta Široka se je pojavilo ime Ostržek. Omeniti je treba tudi, da izraz pinolo pomeni tudi storž pinije, zato v prvem prevodu ime Storžek.

    Domnevno negativna konotacija imena literarnega lika bi bila morda res delno lahko povezana s pomenom besede ostržek, ki ga navaja SSKJ ('kar odpade pri strganju'), pred njim pa na primer tudi že Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar s konca 19. stoletja. V današnji rabi je mnogo bolj pogosta oblika ostružek, ki je na slovarskem portalu Fran objavljena tudi že v tretji izdaji SSKJ, tj. eSSKJ-ju. V današnji rabi ni moč zaznati ustaljene rabe besede ostružek v negativnem pomenu, je pa povsem verjetno, da k negativni konotaciji imena Ostržek v določeni meri prispeva vrednotenje ostankov na splošno, saj gre za snov, ki ni potrebna in se jo zato lahko zavrže.

    Taka konotacija imena Ostržek je seveda povezana tudi z delom zgodbe, v katerem ta lik zaznamuje lažnivost, ki se kaže s podaljšanjem njegovega nosu. Določeno vlogo pri negativni podobi Ostržka, ki je večinoma tudi grafično prikazan s prepoznavnim podaljšanim nosom, verjetno odigra tudi dejstvo, da slovenščina pozna vrsto frazemov s sestavino nos, ki opisujejo kakšno negativno dejanje, stanje ali lastnost, npr.:

    • voditi koga za nos,
    • ostati z dolgim nosom,
    • nos se povesi komu,
    • vihati nos,
    • dobiti jih po nosu,
    • ne videti dlje od svojega nosu,
    • biti še moker pod nosom,
    • vtikati nos v kaj.

    Prvi izmed naštetih je tudi neposredno povezan z laganjem, zavajanjem, kot vejo povedati kolegi iz sekcije za zgodovino slovenskega jezika, pa se pojavlja že v besedilih slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja.
    Podobni frazemi so znani tudi v drugih jezikih, tako da slovenščina v tem ni izjema. Zgovorno je dejstvo, da v Slovarju slovenskih frazemov Janeza Kebra poleg njih najdemo zgolj po en frazem s sestavino nos z nevtralnim (iti za nosom) in pozitivnim pomenom (imeti nos za kaj).

    Omenimo še, da je na spletu mogoče najti kar nekaj različnih razlag o pomenu izvirnega imena Pinocchio, večinoma se res ustavijo pri piniji (oziroma storžu pinije), ni pa mogoče najti podatkov, da je to les za izdelavo znamenitih violin (niti na italijanski Wikipediji). Zato je ta del pomena imena Pinocchio (les za izdelavo stradivark) zabrisan tudi v jezikih, ki so ime obdržali (morda, pri povprečnih bralcih, celo v italijanščini?).

    Matej Meterc, Helena Dobrovoljc, Urška Vranjek Ošlak (marec 2020)


    Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.



Navajanje
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.